REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Še eno priznanje, da je Zahod lagal Rusom: Nekdanji francoski predsednik potrdil, da so bili sporazumi iz Minska - prevara!

Še eno priznanje, da je Zahod lagal Rusom: Nekdanji francoski predsednik potrdil, da so bili sporazumi iz Minska - prevara!Angela Merkel in François Hollande: Pogrebnika sporazumov iz Minska, ki sta namesto miru Ukrajini, Rusiji in svetu zagodla novo krvavo vojno na evropskih tleh. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Po nedavnem razkritju nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, da so bili mirovni sporazumi iz Minska, ki so v Evropski uniji potekali pod taktirko Nemčije in Francije sklenjeni s figo v žepu, je zdaj tudi nekdanji francoski predsednik François Hollande priznal, da so bila pogajanja z Rusijo le pretveza, da bi se »kupil« čas za Kijev, da okrepi vojsko.

Gre za priznanje, ki je v nasprotju z miroljubnimi izjavami tistega časa.

»Ko je Vladimir Putin napredoval v Donbas s pomočjo proruskih separatistov (...), smo ga prepričali, da je sprejel normandijski format in prišel v Minsk na pogajanja,« se glasi Hollandovo priznanje, osem let po sklenitvi mirovnega sporazuma iz Minska.

François Hollande, ki je bil na položaju francoskega predsednika med letoma 2012 in 2017, je besede Merklove potrdil v intervjuju za publikacijo Kiev Independent.

»Angela Merkel ima prav. Od leta 2014 je Ukrajina krepila svoj vojaški potencial. Ukrajinska vojska je bila v letu 2022 namreč popolnoma drugačna kot leta 2014. Postala je bolje opremljena in usposobljena. Kijev je dobil takšno priložnost zahvaljujoč sporazumom iz Minska,« je poudaril Hollande.

Izpostavil je še, da geopolitične razmere po letu 2014 niso bile ugodne za Ukrajino, saj je bil Zahodu potreben oddih.

Iz povedanega izhaja, da sta bila sporazuma iz Minska iz leta 2014 in 2015, ki naj bi prinesla trajen mir v Donbasu v resnici pretkan način, kako prevarati Ruse.

Tej zvijači Zahoda, ki je imela le en sam cilj - pridobivanje časa za Ukrajino, se je treba zdaj zahvaliti za »uspešno odpornost« Kijeva, je v petek dejal nekdanji francoski predsednik François Hollande.

Dodal je še, da sta mirovna sporazuma iz Minska ustavila napredovanje »separatistov« iz Donbasa na Mariupol.

Zaradi najnovejših razkritij, ki mečejo povsem novo luč na zgodovinske dogodke - sklenitev mirovnih sporazumov v Minsku leta 2014 in 2015, so v italijanskem tisku oba visoka državnika, nekdanjega francoskega predsednika in bivšo nemško kanclerko že oklicali za pogrebnika (due beccamorti).

Slišijo se pozivi, da bi se jima moralo soditi, češ da sta vojna zločinca, saj sta se zlagala, ko sta se domnevno zavzemala za mir, v resnici pa sta skupaj z Washingtonom pomagala pripraviti Ukrajino na vojno z Rusijo.

Vse to zaradi skomin vseh ameriških predsednikov od leta 1991 naprej, torej po razpadu Sovjetske zveze, po slabitvi Rusije.

Spomnimo, uradno so bili sporazumi, podpisani 5. septembra 2014, parafirani z razglašenim ciljem ponovne vzpostavitve miru med Kijevom in osamosvojenimi republikami Donbasa.

Te osamosvojene enote z večinsko rusko govorečim prebivalstvom bi se na koncu procesa znova integrirale v Ukrajino, vendar z veliko avtonomijo.

Toda svojih obveznosti po podelitvi avtonomije Kijev nikoli ni izpolnil, pri tem izigravanju sklenjenih sporazumov pa je imel podporo evropskih zaveznic in ZDA.

Agresija kijevskega režima na Donbas je med letoma 2014 in 2021 povzročila skoraj 15.000 civilnih in vojaških smrti.

Od tega so ukrajinske sile z obstreljevanjem civilistov pobile več kot 500 otrok.

Veliko večje število malčkov je bilo zaradi obstreljevanja mest v Donbasu s strani ukrajinskih sil ranjeno in pohabljeno za vse življenje...

Hollande je v resnici le ponovil ocene nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel o premirju, sklenjenem s figo v žepu in za neuspeh pri odvračanju Rusije okrivil šibkost ZDA.

Nekdanji francoski predsednik Hollande je poleg nekdanje nemške kanclerke Merklove, takratnega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in sedanjega ruskega voditelja Vladimirja Putina eden od podpisnikov mirovnih sporazumov iz Minska.

Nenazadnje sta oba visoka predstavnika zahodne politike, tako Merklova, kot Hollande pritrdila tudi novembrskemu razkritju samega Porošenka, ki je prvi razgalil, da posebna ruska vojaška operacija v Ukrajini dejansko ni bila neizzvana:

»Potreboval sem sporazume iz Minska, da dobim vsaj 4 ali 5 let za izgradnjo ukrajinskih oboroženih sil, urjenje ukrajinske vojske skupaj z Natom za ustvarjanje najboljših oboroženih sil v Vzhodni Evropi, ki so bile zgrajene v skladu s standardi Nata,« je hinavščino lastne, pa tudi politike zahodnih partnerjev razodel nekadnji ukrajinski predsednik Porošenko, ki ga je nato oblast Zelenskega obtožila korupcije.

Sam Hollande se je po izteku predsedniške funkcije odločil, da ne bo kandidiral za ponovno izvolitev leta 2017, potem ko so ga ankete pokazale kot najmanj priljubljenega francoskega voditelja v novejši zgodovini, s 97 odstotki neodobravanja.

V petkovem intervjuju za provladni medij iz Kijeva si je pripisal zasluge za maksimalne sankcije Rusiji, medtem ko so bili drugi voditelji EU menda bolj zadržani.

Na tem mestu Hollande poudarja, da se ni v vsem strinjal z Merklovo in izpostavlja, da je ona leta 2015 prižgala zeleno luč za plinovod Severni tok 2, medtem ko je sam odpovedal prodajo vojaških ladij razreda Mistral Moskvi.

Nekdanji francoski voditelj ni skoparil z ostrimi besedami na račun svojih ameriških kolegov: Baracka Obamo je obtožil »ameriškega umika z mednarodnega prizorišča« v Siriji, Donalda Trumpa za spodkopavanje zveze NATO in Joeja Bidna za lažno »zmago v Afganistanu«, ki je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu nakazala »šibkost v zahodnem taboru«.

Hollande je v isti sapi pohvalil ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega za njegovo »sposobnost, da nagovori ves svet in mobilizira ukrajinsko ljudstvo«, kar bo po mnenju nekdanjega voditelja Francije »osrednjega pomena za izid vojne in spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine.«

Po Hollandovem mnenju se bo konflikt končal, ko bo Rusiji spodletelo, nato pa bo mogoče sporazume iz Minska »oživiti, da se vzpostavi pravni okvir, ki so ga že sprejele vse strani«.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v začetku decembra v intervjuju za nemški časnik Die Zeit razkrila, kaj je bil za Zahod resnični, a Rusom skrit cilj sporazumov iz Minska.

Prva je s priznanjem enega izmed vodilnih zahodnih politikov, da so bili dogovori iz Minska iz leta 2014 le poskus pridobivanja časa za Ukrajino, da se oboroži, razkrila šokantno dejstvo, da se Zahod v resnici ni zavzemal za mirno rešitev ukrajinsko-ruskega spora, temveč se je zadnjih osem let pripravljal na vojno na ukrajinskih tleh.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu na razodetje Merklove dejal, da je bila izjava nekdanje nemške kanclerke zanj presenečenje.

Poudaril je, da je vedno domneval, da so nemške oblasti iskrene v svojem odnosu do Rusije in da je tudi Merklovo doslej štel za pošteno, v zvezi s tem pa je poudaril, da je zaupanje med Rusijo in Zahodom trenutno »skoraj na ničli«, kar otežuje prihodnja pogajanja.

Dejal je tudi, da njeni komentarji in najnovejša pojasnila glede preteklih političnih potez upravičujejo njegovo odločitev o napotitvi ruskih vojakov v Ukrajino in da bi se posebna vojaška operacija morala začeti prej.

Moskva izjav nekdanjega francoskega voditelja še ni komentirala.

Toda ni dvoma, da je Kremelj s priznanjem Hollanda, da je uradni Pariz enako zvijačno sklepal mirovne sporazume kot uradni Berlin, dobil le še dodatno potrditev, da iskrenost ni vrlina zahodnih politikov.

Zdaj je tudi bolj razumljivo, zakaj je Moskva zavrnila ponudbe nekaterih zahodnih držav (med drugimi tudi Švice), da bi bile mirovni posredniki v pogajanjih z režimom v Kijevu.

Če zahodnim politikom ni moč zaupati niti, ko uradno podpišejo nek dokument (in ne le, ko dajo ustna zagotovila, da se NATO ne bo širil proti vzhodu Stare celine), potem je jasno, da so vse trditve – ki jih vztrajno ponavlja tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob -, češ da se je Rusija spustila v neizzvano vojno, le še ena prozorna laž.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek