torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
Še en strel v ranjeno evropsko koleno: EU določila »cenovno kapico« za plin, ki bo odganjala plinske tankerje
Evropska unija je po uvedbi sankcij zoper Rusijo ter posledične prekinitve skorajda vseh dobav ruskega plina uvedla še en mehanizem, s katerim želi zajeziti menda »špekulativne« cene na prostem trgu plina.
V resnici pa bi ukrep lahko privedel do tega, da se bodo tankerji z utekočinjenim plinom še bolj izogibali Evrope.
Ministri za energetiko članic Evropske unije so namreč dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro.
Gli esperti sul price cap al gas: “Nella migliore delle ipotesi servirà a poco, nella peggiore farà aumentare i prezzi” https://t.co/ZxmYJAHJxi
— Il Fatto Quotidiano (@fattoquotidiano) December 20, 2022
Ukrep bo stopil v veljavo 15. februarja 2023.
Dogovor je podprl tudi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer.
Gee, wonder who did that?#UKUSNATOEUTERRORISM #warmongers #UkraineRussiaWar #UkraineWar #UkraineRussianWar #Ukraina #auspol pic.twitter.com/2Sz46XV9gJ
— SACE (@stopcoalexports) December 20, 2022
Mehanizem se bo glede na včerajšnji dogovor sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro.
Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na globalnih trgih.
EU Gas Price Cap Would Have Been Triggered Over 40 Days This Year https://t.co/bxoqtf2Dxb
— ARM Fundamentals (@ArmFundamentals) December 20, 2022
Zgornja meja po besedah češkega ministra za industrijo Sikele ni »kapica«, tako da bo šla lahko cena plina tudi nad 180 evrov. Do tega bo prišlo, če bo cena LNG na globalnih trgih višja od 145 evrov. Vendar pa ne bo smela biti višja od dejanske cene LNG plus 35 evrov.
Članice so politični dogovor potrdile s kvalificirano večino. Odločitvi je nasprotovala Madžarska, Nizozemska in Avstrija sta se vzdržali.
Nemčija, ki je bila doslej najbolj ostro proti omejevanju cen plina pa je skupaj z ostalimi članicami predlog podprla.
Moskva je v prvem odzivu na odločitev EU sporočila, da je omejevanje cen nesprejemljivo. »To je kršenje tržnega določanja cen,« je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V EU upajo, da bodo na ta način omejili ceno plina.
Trenutna tržna cena plina se giblje pri 120 evrih za MWh, naloga mehanizma pa bo preprečiti enormne dvige cen, kot smo jih videli v avgustu, ko se je cena plina povzpela tudi prek 200 evrov za MWh.
Great chart by @business showing how a retroactive application of the EU gas price cap would look like. The cap would have been active for more than 40 days between August and September, ie when the EU’s need to buy gas at any price to refill storage made it a seller’s market. 1/ pic.twitter.com/W8GKNZAUY3
— Silvia Merler (@SMerler) December 20, 2022
»Lahko smo izjemno zadovoljni. Evropski ministri za energijo smo ponovno dokazali, da so dogovori možni. Upam, da bodo našim odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah. Mislim, da smo sklenili zdrav kompromis,« je po koncu zasedanja dejal slovenski minister Kumer.
Europe's natural gas price cap may actually INTENSIFY the energy crisis
— Stephen Stapczynski (@SStapczynski) December 20, 2022
A price ceiling without a cap on demand risks worsening the gas supply deficit by incentivizing consumption
LNG may move to Asia if prices are higher than Europe's caphttps://t.co/0NO2DfxWxB pic.twitter.com/3exb5q1SXH
Dogovor je sicer še eden od obupnih poskusov reševanja evropske krize, ki pa se dogaja na napačnem koncu.
Kadar je problem oskrba se namreč cene ne dajo spraviti pod kontrolo zgolj z administrativnimi ukrepi. To poznamo že iz časov socializma in preganjanja »špekulantov« z blagom, kjer pa se je pravi problem zmeraj skrival v premajhni proizvodnji.
Tako je tudi tokrat. Evropa je energetsko podhranjena, v tem stanju pa se je po ukazu ZDA odpovedala stalni oskrbi s poceni plinom iz Rusije.
#EU #GasPriceCap
— Georg Erber (@PhraAthit) December 20, 2022
Europe’s Gas Price Cap Threatens to Intensify Energy Crisis https://t.co/BJyDrLE8lb
Ostal ji je le še drag, utekočinjen plin, ki se kupuje na evropskem trgu plina. Ker so cene postale nevzdržne, se je odločila omejiti cene s prisilnim ukrepom.
EU si tako želi istočasno pridobiti dovolj velike količine plina, ob tem pa poskuša administrativno določiti celo ceno, po kateri bi ji lahko trgovci plin prodajali.
Na srečo je sama meja postavljena še vedno visoko, tako da bo omejitev redko uporabljena. A če bo, bo začela odganjati plin.
Na to opozarjajo tuidi kritiki, tudi iz instituta Breugel.
“The gas price cap is perceived in several member states as a silver bullet, but it will not magically solve all our problems — and it would be a really big mistake to think so” said Simone Tagliapietra, a senior fellow at the Bruegel think tank https://t.co/Afy7K00Ehr
— Simone Tagliapietra (@Tagliapietra_S) December 19, 2022
Toda lastnike plina nihče ne more prisiliti, da plin prodajo po ceni, nižji od svetovne.
Logična posledica je jasna – odhod trgovcev in ponudnikov na druge trge.
Ne samo to, kot smo poročali, zaradi tega ukrepa celotna borza plina razmišlja, da bi se umaknila iz Nizozemske.
Zgornja meja cen plina je »slaba« ideja, vendar lahko EU vseeno izvede takšen ukrep, je opozoril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó pred zasedanjem Sveta za energijo v ponedeljek.
»Mi [Madžarska] pravimo ne omejitvi cen, ker je varnost oskrbe na prvem mestu,« je dejal Szijjártó v objavi na Facebooku.
Péter Szijjártó said that instead of dealing with pressing energy issues such as the search for new energy resources and the development of infrastructure, the EU has wasted time in the last few months on moves to cap the price of gas. https://t.co/Qkv5VitNKi
— About Hungary (@abouthungary) December 20, 2022
Določitev fiksne najvišje cene za dobavo plina bi bila »slaba, škodljiva in nevarna, a zdi se, da jo je kljub temu mogoče uvesti,« je zapisal.
Ukrep seveda ne bo rešil plinskih težav EU.
Največja težava Evrope namreč ni cena, ampak ponudba. Preprosto ni dovolj plina za sprejemljivo ceno, da bi oskrboval evropske domove in tovarne.
Za nadomestitev plina, ki ga je Evropa uvažala iz Rusije, bi moral svet proizvesti dodatnih 11 odstotkov celotne svetovne proizvodnje plina.
Vendar pa nikjer na svetu ni toliko prostih proizvodnih zmogljivosti
‘It becomes necessary to renegotiate our long-term contract with Gazprom.’
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) December 20, 2022
Hungarian Minister of Foreign Affairs Peter Szijjarto said on Monday that Budapest may renegotiate its long-term gas contract withenergy company Gazprom if an EU-wide price cap is placed on natural gas pic.twitter.com/j1PcmihGj1
Države proizvajalke plina bodo povečale proizvodnjo le, če se bo Evropa zavezala k 20- do 25-letnim pogodbam.
Pridobitev dodatnih zalog plina bi trajala več let.
Evropa prav tako nima dovolj terminalov za sprejem utekočinjenega zemeljskega plina in dovolj infrastrukture za dekompresijo zemeljskega plina ter njegov notranji transport po cevovodih, če poskuša uvažati LNG iz ZDA, Kanade, ZAE ali Katarja. Te je treba šele zgraditi.
Europe's energy crisis is a mismatch in demand/supply balance primarily induced by Russia's gas cut. To rebalance this out, EU countries need to do two things: minimise energy demand & maximise energy supply alternatives. This is the only way out of the woods. Not the price cap.
— Simone Tagliapietra (@Tagliapietra_S) December 19, 2022
In tudi ko bodo pripravljeni, svet nima dovolj dodatnega LNG za napajanje celotne Evrope.
Evropa ima torej resne težave z oskrbo za prihajajočo zimo.
I'm no economist. But the idea that the customer can set the price of gas when global demand for gas remains high, seems optimistic at best. Europe will have to pay the market rate to avoid a crisis next winter. If that's above €180 the cap will collapse. https://t.co/0M65b55zIG
— Neil Morrow (@mrneilmorrow) December 20, 2022
Dokler je plin v Evropo iz Rusije še dotekal, pa ga je zaradi prekinitve dolgoročnih pogodb EU prav tako plačevala po visokih cenah.
Evropa v povprečju na leto porabi približno 25 milijard evrov za plačila plina Rusiji, kot kažejo podatki Eurostata.
The @coe with its ministers has just agreed to a gas price cap, why are politicians cheering and economists grumbling , @LionHirth @Hertie_Sustain @thehertieschool might have an answer https://t.co/3XMstmiziI
— Benjamin Stappenbeck (@bstappenbeck) December 20, 2022
V sedmih mesecih, odkar se je začela vojna v Ukrajini pa je samo za plačilo plina Rusiji porabila že več kot 46 milijard evrov.
Europe’s Gas Price Cap Threatens to Intensify Energy Crisis https://t.co/E7sGxIgOvo pic.twitter.com/AkD0kGLAjq
— Tracy ( ) (@chigrl) December 20, 2022
Naslednje leto, če ne bo miru v Ukrajini in konca sankcij Rusiji zato Evropsko unijo čaka gospodarsko katastrofalno leto in zelo mrzla zima, v kateri bodo članice EU v duhu totalitarnih sistemov preganjale »špekulante«, potem ko so pod preprogo pometle glavni problem – svojo kratkovidno in napačno zunanjo politiko do Rusije in poskus, da energetsko podhranjene države Evropske unije z bojkotom ruskega plina in nafte »izstradajo« Rusijo.