REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Biden se sooča z nasprotovanjem Afrike zaradi protiruskega stališča, ki ga želijo ZDA vsiliti Afričanom

Biden se sooča z nasprotovanjem Afrike zaradi protiruskega stališča, ki ga želijo ZDA vsiliti AfričanomAfrika kot plen: ZDA bi rade izrinile Rusijo in Kitajsko. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ameriški predsednik Joe Biden je bil gostitelj 3-dnevnega vrha v Washingtonu na katerem je sprejel 49 predstavnikov afriških držav in jim obljubil povečane naložbe in pomoč, medtem ko se je istočasno trudil prepričati voditelje črne celine za kampanjo kaznovanja in izolacije Rusije zaradi konflikta v Ukrajini.

Toda afriška ljudstva so večinoma »ambivalentna« - in vse bolj razočarana – glede Bidnovih prizadevanj, da bi pridobil podporo za režim v Kijevu in globalno obsodbo Rusije, je v začetku tedna poročal Washington Post.

Zato je Bidnova administracija v sredo sklicala prvi Washingtonski vrh ameriško-afriških voditeljev v zadnjih osmih letih in naposled Afričanom obljubila 55 milijard dolarjev novih naložb v naslednjih treh letih.

A v Afriki ne sprejemajo več tega, da se jih obravnava kot berače, so ameriški diplomati slišali tudi iz ust predsednika Gane (posnetek zgoraj).

»Dogodek je bil organiziran v trenutku, ko si Bela hiša prizadeva, sicer do zdaj z mešanim uspehom, pridobiti podporo afriških držav, ki so jih še posebej močno prizadele posledice vojne v Ukrajini, predvsem pomanjkanje pšenice in motnje v oskrbi s hrano, a tudi naraščajoče cene gnojil in goriva,« navaja Washington Post.

Drugi medij, The Hill, opozarja, da so afriški voditelji skeptični, da so ZDA lahko zanesljiv partner.

»Ne vidijo nas kot zanesljivih,« je za The Hill priznal Cameron Hudson, strokovnjak za Afriko pri Centru za strateške in mednarodne študije.

»Vidijo nas kot nezanesljive in ta vrh je začetek prizadevanj, da bi to zgodbo ponovno napisali.«

Ebenezer Obadare, višji sodelavec pri Svetu za zunanje odnose, opozarja, da je odziv afriških voditeljev na konflikt v Ukrajini morda »pretresel« oblikovalce ameriških politik, ki so nervozni zaradi močnega vpliva Kitajske in Rusije na afriški celini.

Nato pomenljivo pristavi: »Zdi se, da je to uvertura (obupanega poskusa ZDA, da si povrnejo moč in vpliv v Afriki). Ni dvoma, da se je ideja za tokratni ameriško-afriški vrh porodila iz spoznanja, da stvari niso več takšne, kot so bile.«

In so jih bili Američani vajeni.

Spomnimo, vse več afriških držav se izvija iz primeža vpliva nekdanjih kolonialnih sil in ameriške hegemonije z vstopom v BRICS.

Gre za organizacijo držav, ki je podobna nekdanjim neuvrščenim, le da je temelj v gospodarskem sodelovanju in neodvisnosti od ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute.

Vse to se dogaja v trenutku, ko ZDA kradejo sirsko nafto in vzpostavljajo vojaška oporišča brez pristanka te države. Medtem pa Rusija Siriji pošilja pomoč:

Glavno besedo v BRICS imata prav Rusija in Kitajska ob Braziliji, Južni Afriki in Indiji.

Gre za pet hitro rastočih svetovnih gospodarstev.

Še posebej Peking v zadnjem desetletju hitro širi svoj vpliv v Afriki z gradnjo šol in drugimi vrstami pomoči.

Od ustanovitve Foruma o kitajsko-afriškem sodelovanju leta 2000 so kitajska podjetja v Afriki zgradila več kot 10.000 kilometrov železnic, do 100.000 kilometrov cest, skoraj 1000 mostov in skoraj 100 pristanišč ter številne bolnišnice in šole.

Zaradi novice, da ZDA opozarjajo afriške države na vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki ga Washington želi čim prej zamejiti, je zato završalo med Afričani.

Waigoko Kimengemenge je na primer zapisal: »Vsakič, ko ZDA, Združeno kraljestvo ali Evropska unija pridejo v Afriko, dobimo - predavanje.«

»Toda ko pride Kitajska, vsakič dobimo šolo, bolnišnico ali cesto,« je pomenljivo sklenil.

Bidnova administracija je sprva obljubljala skromen vložek v višini 15 milijard dolarjev pomoči afriškim državam.

Ta se je zdela kot drobtinica v primerjavi s tem, koliko so ZDA v zadnjih 10 mesecih vložile v posredniško vojno zoper Rusijo v Ukrajini.

V luči tega dejstva se je znesek tekom vrha postopoma zvišal.

Na koncu je iz Bele hiše sporočeno, da ZDA nameravajo v naslednjih treh letih v Afriko vložiti najmanj 55 milijard dolarjev.

Ameriški predsednik Joe Biden je gostom iz Afrike obljubil, da besede ne bo prelomil in da bo zaradi tega cilja tesno sodeloval s Kongresom, ki mora načrt še odobriti.

Biden se je zavezal izpolnjevanju danih obljub, zato bo imenoval novega posebnega predsedniškega predstavnika za izvajanje vrha voditeljev ZDA in Afrike, ki bo usklajeval ta prizadevanja.

Napovedal je, da namerava za to vlogo imenovati veleposlanika Johnnyja Carsona, nekdanjega pomočnika državnega sekretarja za afriške zadeve in veleposlanika v Keniji, Ugandi in Zimbabveju.

Dr. Arikana Chihombori-Quao, nekdanja veleposlanica Zimbabveja v ZDA, ki je zdaj aktivna v diplomaciji Afriške unije, je v intervjuju za Al Jazeero kritizirala hipokrizijo ameriške politike in sam Bidnov ameriško-afriški vrh.

Mnoge je dogajanje spomnilo na Bidnovo izjavo iz leta 1977, ki je bila pogreta tudi med ameriško predsedniško kampanjo leta 2020.

Tedaj so mediji, naklonjeni tedanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zatrdili, da naj bi Biden leta 1977 dejal, da noče, da bi njegovi otroci odraščali v džungli, »rasni džungli«. Res je, da je Biden tedaj dejal, da bi obvezni avtobusni prevoz temnopoltih otrok v cilju integracije z belopoltimi vrstniki v šolah vodil do tega, da bi njegovi otroci odraščali v »rasni džungli«.

Ni pa res, da je pred 45 leti tekom zaslišanja pred senatnim pravosodnim odborom na temo avtobusnih prevozov, ki jih je odredilo sodišče rekel: »Nočem, da moji otroci odraščajo v džungli, 'rasni džungli',« toda s stavkom, ki ga je zares povedal, je očitno nasprotoval mešanju ras v razredih s pomočjo obveznih prevozov z avtobusi, kot je to odredilo vrhovno sodišče ZDA.

Chihomborijeva je v svoji kritiki washingtonskega vrha pojasnila kontrast med politiko Washingtona in Pekinga ter zakaj ZDA izgubljajo Afriko in zakaj je Kitajska dobrodošla.

Obsodila je, z dobršno mero jeze, odnos Američanov do Afričanov.

Ocenila je, da je naravnost ponižujoče, da ameriški predsedniki vedno vabijo afriške voditelje k sebi, da jim pridejo pod noge zato, da bi jim nato z viška povedali, kaj morajo storiti in kakšno politiko voditi.

Ob primerjavi odnosa ZDA do afriških ljudstev, dr. Chihombori ugotavlja, da ta vedno znova potrdi, da Američanom - za razliko od Kitajcev - sploh ni mar za mnenje in potrebe sogovornikov s črne celine, ampak vedno vsiljujejo svojo agendo.

In to je tisto kar po njenih besedah Kitajska ne počne, zato je bolj sprejemljiv partner...

Da imajo Američani vedno skrito agendo svojih koristi, pa potrjuje dejstvo, da je bil ob robu tokratnega ameriško-afriškega vrha podpisan memorandum, po katerem bosta vladi Zambije in DR Konga dobavno verigo ter proizvodnjo bakra in kobalta - predali ameriškemu nadzoru.

Kitajska se je že obregnila o napore ZDA, da si kupijo vpliv na afriški celini s komentarjem, da je Bidnovo darilo Afriki v vrednosti 55 milijard dolarjev »naravnost smešno.«

Očitno je, da ZDA izgubljajo prvenstvo tudi v tekmi s Kitajsko za vpliv v Afriki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke