REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Spor na južnem krilu zveze NATO: Erdoğan Grčijo opozoril, da bodo turški izstrelki brez težav zadeli Atene

Spor na južnem krilu zveze NATO: Erdoğan Grčijo opozoril, da bodo turški izstrelki brez težav zadeli AteneProti sedanjemu turškemu predsedniku se je povezalo šest opozicijskih strank, ki hočejo končati 20 let trajajočo vladavino Recepa Tayyipa Erdoğana. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Odnosi med dvema članicama zveze NATO, ki sta že desetletja v sporih se vse bolj zapletajo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je namreč posvaril Grčijo, da bi najnovejše balistične rakete njegove države lahko dosegle Atene, nato pa je ponovil zahtevo Ankare, da naj Grki prenehajo z domnevno militarizacijo Egejskih otokov.

»Zdaj smo začeli izdelovati lastne rakete,« je dejal Erdoğan v govoru v nedeljo.

»Seveda ta produkcija straši Grke. Ko rečeš 'Tayfun', se Grki prestrašijo in rečejo 'Zadele bodo Atene'. No, seveda jih bodo,« je dejal turški predsednik.

Turčija je oktobra preizkusno izstrelila svojo balistično raketo Tayfun in menda izstrelila projektil 561 kilometrov (348 milj) vzdolž črnomorske obale.

Projektil kratkega dosega je v tajnosti razvil obrambni izvajalec Roketsan s sedežem v Ankari in naj bi bil sposoben zadeti kopenske ali morske cilje v dosegu nekaj manj kot 1000 kilometrov (621 milj).

»Če ne boste mirni, če boste poskušali nekaj kupiti [da se boste oborožili] … država, kot je Turčija, ne bo opazovalka,« je nadaljeval Erdoğan. »Nekaj moramo narediti.«

Erdoğan je omenil grški prenos ameriških oklepnih vozil na egejske otoke Samos in Lezbos, o čemer so septembra poročali turški državni mediji.

Medtem ko Ankara trdi, da je ta domnevna militarizacija v nasprotju z nizom pogodb iz začetka 20. stoletja, Atene trdijo, da so upravičene namestiti nekaj vojakov na teh otokih.

Čeprav sta Grčija in Turčija zaveznici Nata, sta državi zgodovinski tekmici in imata številne nenehne spore.

Med njimi so prepiri glede nadzora nad več egejskimi otoki, prepiri glede pravic do vrtanja v Sredozemskem morju in dolgotrajni spor o statusu Cipra.

Grški premier Kiriakos Micotakis se je oktobra srečal z delegacijo ameriških zakonodajalcev in med pogovori pozdravil »izjemno dobre« odnose med Atenami in Washingtonom.

Micotakis je tudi opozoril, da Grčija »ne bo sprejela kršitve svoje suverenosti ali suverenih pravic« s strani Turčije.

Spor zaradi egejskih otokov, ki so ob nastanku sedanje meje pred sto leti pripadli Grkom (Rodos in Kos sta bila do leta 1943 pod Italijo), sicer traja že leta.

Turčija že vseskozi postavlja pod vprašaj grško suverenost nad množico otokov v Egejskem morju.

Nekateri so zelo blizu turški obali, Lezsbos je na primer od nje oddaljen samo devet kilometrov, od grške obale na celini pa 150 kilometrov.

Nekateri komentatorji ocenjujejo, da želi Erdoğan tudi z igranjem na nacionalistične strune ustaviti padanje podpore med volivci, saj je ravno v nedeljo na množičnem zborovanju svojih privržencev v Samsunu napovedal, da bo junija 2023 še zadnjič kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo hkrati tudi parlamentarne.

Proti njemu se je povezalo šest opozicijskih strank, ki hočejo končati njegovo 20 let trajajočo vladavino.

V nedeljo je na nabito polnem stadionu v Samsunu Erdoğan še dejal: »Turčija ima vso pravico, da poskrbi za svojo varnost znotraj in zunaj svojih meja.«

Kaj to pomeni, so po 20. novembru izkusili turški in sirski Kurdi, ko so jih znova začela napadati turška letala, brezpilotniki in topovi.

Šlo je za turški odziv na atentat v Carigradu 13. novembra, v katerem je umrlo šest ljudi, 81 pa je bilo ranjenih.

Ta po oceni turških analitikov ni bil mogoč brez sodelovanja ZDA.

Turčija ima zato napete odnose občasno z Rusijo, občasno z Belo hišo, toda zdi se, da počasi in zagotovo vse manj zaupa največji zaveznici v zvezi NATO.

Medtem ko zveza NATO kritizira Rusijo zaradi intervencije v Ukrajini pa si je turški predsednik ob molku svojih zaveznic v Severnoatlantski zvezi izbral 600 tarč na 800 kilometrov dolgi meji s Sirijo, med njimi položaje YPG, ki je organizacija sirskih Kurdov.

In tudi položaje Kurdske delavske stranke, ki ima še vedno pomemben vpliv med 15 milijoni turških Kurdov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke