REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Aretacija Eve Kaili razkrila netransparentno »lobiranje« in korupcijo v samem središču Evropske unije

Aretacija Eve Kaili razkrila netransparentno »lobiranje« in korupcijo v samem središču Evropske unijeSistem etike in integritete EU je na videz »precej sofisticiran, precej napreden«, v resnici pa ima »veliko vrzeli«, zlasti ko gre za Evropski parlament. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Evropska poslanka Eva Kaili je bila aretirana zaradi obtožb korupcije, povezane z zalivsko državo, preiskava primera pa kaže, da se pravi problem skriva v netransparentnem lobiranju.

Preiskava primera kaže, da se pravi problem skriva v netransparentnem lobiranju.

Grška uprava za boj proti pranju denarja je odredila zamrznitev vsega premoženja in finančnih sredstev podpredsednice Evropskega parlamenta Eve Kaili in tistih, ki so z njo povezani, potem ko je bila izpostavljena v preiskavi korupcije, ki naj bi bila povezana s svetovnim prvenstvom v nogometu, ki poteka v Katarju.

Ukrep, ki vključuje »bančne račune, sefe, podjetja in druga finančna sredstva«, bo veljal tudi za člane družine Kaili.

Do te poteze je prišlo potem, ko je bila 44-letna Kaili, nekoč priljubljena televizijska voditeljica, aretirana v petek v Belgiji, potem ko je tamkajšnja zvezna pravosodna policija izjavila, da sumi, da je »zalivska država« podkupila evropske poslance z »znatnimi vsotami denarja« ali »znatnimi darili« tretjim osebam z vplivom na zakonodajalce Evropske unije.

Čeprav belgijski tožilci niso imenovali »zalivske države«, so viri, ki so blizu zadevi, za AFP in druge medije potrdili, da gre za Katar.

Centralni urad za boj proti korupciji je dodal, da so oblasti izvedle šestnajst preiskav v več belgijskih mestih in med preiskavo zaplenile več kot 600.000 evrov ter »računalniško opremo in mobilne telefone.«

Centralni urad za boj proti korupciji je dodal, da so oblasti izvedle šestnajst preiskav v več belgijskih mestih in med preiskavo zaplenile več kot 600.000 evrov ter »računalniško opremo in mobilne telefone.«

Čez vikend so tožilci zaslišali šest ljudi, vključno s Kaili, njenim partnerjem Francescom Giorgijem, ki je svetovalec belgijskega evropskega poslanca Marca Tarabella in ustanovitelj nevladne organizacije Fight Impunity (Proti nekaznovanosti), predsednikom te organizacije in bivšim evropskim poslancem Pierom Antoniom Panzerijem ter novoizvoljenim generalnim sekretarjem Mednarodne konfederacije sindikatov Luco Visentinijem.

V nedeljo so bili vsi štirje obtoženi korupcije.

Kaili, ki je ena izmed več kot ducata podpredsednic parlamenta, je bila suspendirana z dolžnosti podpredsednice Evropskega parlamenta, suspendirana s strani skupine socialistov in demokratov in izgnana iz grške levosredinske stranke PASOK.

Poslanko so sicer dobro poznali tudi slovenski evroparlamentarci iz omenjene skupine.

Prejšnji mesec je Kaili javno podprla nedavne reforme dela v Katarju in nasprotoval resoluciji Evropskega parlamenta, ki obsoja zalivsko državo zaradi smrti delavcev, ki so gradili stadione za svetovni pokal, in drugih »zlorab človekovih pravic.«

Pred tem je zalivsko državo označila za »predvodnico delavskih pravic.«

O tem sedaj poročajo vsi vodilni mediji v svetu.

Vendar pa je ta primer razkril še večji problem, ki se skriva v mehanizmih, s katerimi se sprejemajo evropski zakoni.

Že vrsto let se zakonodaja EU, ki ima prednost pred zakoni, sprejetimi v nacionalnih parlamentih, piše in pripravlja za sprejem s strani prave armade lobistov, ki jih plačujejo monopolni kapitalisti.

Padec Kaili - Politico
Politico: Padec Kaili. Vir: Zajem zaslona

Ti najemniki presegajo število javnih uslužbencev v Bruslju, prestolnici EU .

Nobena od evropskih držav ali institucij EU ni ustrezno nadzorovala »vrtljiva vrata« med javnim in zasebnim sektorjem, poslanci pa so večinoma izvzeti iz omejitev pred in po zaposlitvi ter »obdobji za ohlajanje«, čeprav so primarna tarča lobističnih dejavnosti.

Namesto da bi se uprli, se evrokrati ter poslanci Evropskega parlamenta in Evropske komisije osredotočajo na zvišanje svojih plač.

Pozivi k reformi pravil lobiranja v institucijah Evropske unije naraščajo, medtem ko se Bruselj otepa korupcijskega škandala, v katerega je vpleten Evropski parlament.

Da bi morala EU resno razmisliti o prenovi svojega sistema lobiranja in etike organizacije kot so Transparency International sicer opozarjajo že leta.

Lobiranje Evropska unija trenutno opredeljuje kot »vse dejavnosti (...), ki se izvajajo z namenom neposrednega ali posrednega vplivanja na oblikovanje ali izvajanje politike in procese odločanja institucij EU, ne glede na to, kje se izvajajo in uporabljenega kanala ali medija komunikacije«.

Unija ima pravila, ki urejajo lobiranje njenih institucij, v središču pa je tako imenovani register preglednosti, javna zbirka podatkov, ki vsebuje posodobljene informacije o tistih, ki so dejavno vključeni v dejavnosti, namenjene vplivanju na politike EU.

Baza podatkov zdaj šteje več kot 12.400 prijavljenih lobistov.

Poslanka Kaili
Podpredsednica EU Eva Kaili. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Približno polovica je internih lobistov – tistih, ki delajo za podjetja in skupine – ali ljudi, ki zastopajo trgovska ali poklicna združenja, vključno s sindikati.

Srečanja med uradniki EU in temi registracijskimi zavezanci naj bi se beležila, vendar nima vse osebje EU enakih meritev za beleženje sestankov. Ti sestanki se zato ne beležijo dosledno, poslanci pa snemanju sestankov nasprotujejo in se sklicujejo na »svobodo mandata«.

Še 3400 jih predstavlja nevladne organizacije.

Druge glavne kategorije vključujejo svetovalce, raziskovalne ustanove, organizacije, ki zastopajo cerkve in verske skupnosti ter tiste, ki zastopajo lokalne, regionalne ali občinske oblasti.

Toda uradniki tretjih držav so izvzeti, zato, če na primer ameriško veleposlaništvo lobira v EU, se jim ni treba registrirati.

Le kadar tretje države zastopajo pravne osebe, uradi ali mreže brez diplomatskega statusa ali jih zastopa posrednik, mora biti tako zastopstvo registrirano.

Trenutno obstaja samo pet registracijskih zavezancev za subjekte, urade ali mreže, ki so jih ustanovile tretje države.

Srečanja med uradniki EU in temi registracijskimi zavezanci naj bi se beležila, vendar nima vse osebje EU enakih meritev za beleženje sestankov. Ti sestanki se zato ne beležijo dosledno, poslanci pa snemanju sestankov nasprotujejo in se sklicujejo na »svobodo mandata«.

Osebje Evropskega parlamenta tudi ne more sprejemati daril od tretjih oseb brez predhodnega dovoljenja, razen če je vrednost darila nižja od 100 EUR. Ali skupaj 300 EUR - v enem letu.

Za Evropsko komisijo velja pravilo, da njeni uslužbenci ne morejo sprejemati daril tretjih oseb brez predhodnega dovoljenja, razen če je vrednost darila nižja od 50 evrov in ni kopičenja.

Obstajajo tudi pravila o zaposlitvah, ki jih lahko dobijo takoj po prenehanju funkcije, s tako imenovanim časom za ohlajanje, ki je potreben za nekatere vrste dejavnosti, zlasti lobiranje.

Sistem etike in integritete EU je na videz »precej sofisticiran, precej napreden«, v resnici pa ima »veliko vrzeli«, zlasti ko gre za Evropski parlament.

Ta je bil že v središču drugega škandala.

Nekdanja komisarka za konkurenco Neelie Kroes je leta 2015 poskušala lobirati pri nizozemski vladi, da bi policija »opustila« preiskavo Uberjeve pisarne v Amsterdamu, glede na razkrite dokumente, znane kot Uber Files.

Takrat je Kroesova pred kratkim zapustila Evropsko komisijo in je bila le nekaj mesecev v 18-mesečnem obdobju ohlajanja.

Albert Alemann, profesor prava EU na HEC Paris ocenjuje, da je sistem etike in integritete EU po eni strani »precej sofisticiran, precej napreden«, v resnici pa ima »veliko vrzeli«, zlasti ko gre za Evropski parlament.

Problem je zlasti slabo uveljavljanje etičnih pravil.

»V bistvu je četrtina postranskih služb naših predstavnikov vsakodnevno izpostavljena navzkrižju interesov. In to ne vpliva le na podobo Evropskega parlamenta, ampak na proces evropske integracije in tudi na sam interes Unije v trenutku geopolitičnih preoblikovanj brez primere,« ocenjuje profesor.

Transparency International je medtem v ponedeljek objavil seznam 10 zahtev zaradi škandala.

Protikorupcijska nevladna organizacija poziva vlade držav nečlanic EU, ki lobirajo v institucijah Bruslja, naj se vključijo v register preglednosti, Evropski parlament pa poziva, naj reformira svoja notranja pravila za prijavitelje nepravilnosti.

Želi tudi ustanovitev novega neodvisnega zunanjega organa, ki bi nadomestil svetovalni odbor za ravnanje poslancev, ki je po njenem mnenju »brezzob«, in za takojšnjo uvedbo »strogih pravil finančnega nadzora« v zvezi z vsemi nadomestili evropskih poslancev.

Težave pa so tudi na nacionalni ravni.

Že leta 2015 je organizacija Transparency International opozarjala, da ima od 19 ocenjenih evropskih držav samo njih 7 določeno obliko namenskega zakona ali predpisa o lobiranju, ki omogoča skoraj neomejen vpliv poslovnih interesov na vsakdanje življenje Evropejcev.

19 držav skupaj dosega le 31 odstotkov (od 100 odstotkov), če jih merimo glede na mednarodne standarde lobiranja in najboljše prakse.

Slovenija je na vrhu s 55 odstotki zaradi vzpostavljene namenske ureditve lobiranja, ki pa ima številne luknje.

Ciper in Madžarska sta s 14 odstotki uvrščena na dno in sta slabo ocenjena na skoraj vseh ocenjenih področjih, zlasti ko gre za dostop do informacij.

Krizne države evroobmočja Italija, Portugalska in Španija so med petimi najslabšimi državami, kjer lobistične prakse in tesni odnosi med javnim in finančnim sektorjem veljajo za tvegane.

Nobena od evropskih držav ali institucij EU tudi ni ustrezno nadzorovala »vrtljiva vrata« med javnim in zasebnim sektorjem, poslanci pa so večinoma izvzeti iz omejitev pred in po zaposlitvi ter »obdobji za ohlajanje«, čeprav so primarna tarča lobističnih dejavnosti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek