torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
ZDA odpirajo fronto tudi s Kitajsko! Najvišji ameriški general obljubil vojaško pomoč Tajvanu
Konflikt z ZDA bi bil za Peking »res slaba izbira«, je dejal najvišji ameriški častnik.
Vodja Združenega štaba ZDA Mark Milley je dejal, da bo Pentagon podprl tajvansko vojsko tako z orožjem kot z usposabljanjem, ter opozoril pred kitajskim napadom na otok, medtem ko je Peking obtožil, da si prizadeva za »vojaško premoč v svetu«.
Ameriški general je v sredo na dogodku newyorškega ekonomskega kluba poudaril, da bo Washington še naprej krepil varnostno sodelovanje s Tajpejem, kljub glasnemu nasprotovanju Pekinga, ki meni, da je otok del suverenega kitajskega ozemlja.
#China would be making “a really bad choice” if it chose to engage in a conflict over #Taiwan, US Gen. Mark Milley said, as he reaffirmed Washington’s commitment to providing Taiwan with military aid. https://t.co/ShQQNkkCtY
— The Epoch Times - China Insider (@EpochTimesChina) November 11, 2022
»ZDA so zavezane prek Zakona o odnosih s Tajvanom in predsednik Joe Biden je pred kratkim dejal, da bodo Združene države še naprej podpirale Tajvan,« je dejal general Milley sklicujoč se na zakonodajo ZDA, ki določa odnos s Tajpejem.
»Vojaško jih bomo podpirali« in »skušali pomagati pri njihovem usposabljanju in opremljanju,« je poudaril vodilni ameriški general.
General Milley je še zatrdil, da, navkljub dejstvu, da nič ne kaže, da naj bi Peking načrtoval napad na otok v bližnji prihodnosti, kitajski predsednik Xi Jinping zdaj »ocenjuje situacijo in preračunava, kaj bi lahko storili«, pri čemer je opozoril, da bi bil napad čez Tajvansko ožino »težko realizirati«.
To keep the US war economy going.#US general Mark Milley pledges military aid to Taiwan threatening #China, he said, #Pentagon will support #Taiwan’s military with both weapons & training. pic.twitter.com/mhwRs4nrVH
— Ali (@Ar_fawwad) November 11, 2022
»To bi bilo zelo težko. In mislim, da (Kitajci) to začenjajo dojemati,« je nadaljeval in dodal, da sta priprava na napad in dejanska izvedba napada »dve različni stvari«.
Lani je tajvanska voditeljica Tsai Ing-wen priznala, da ameriške enote že urijo tajvanske vojake na otoku, vendar ni želela razkriti, koliko Američanov je napotenih.
Nakar je le povedala, da jih »ni toliko, kot si ljudje mislijo«.
Vodja ameriških posebnih enot Christopher Maier je maja 2021 predlagal, da bi Pentagon moral poslati svetovalce, ki bi tajvanske vojake poučili, kako odbiti »amfibijsko izkrcanje«. Ni jasno, ali je bil ta predlog v Beli hiši sploh obravnavan.
Milley je poudaril ključno točko iz pogovora med uradniki v Washingtonu, ki vztrajajo, da je Peking glavni tekmec ZDA in varnostni problem.
Dejal je, da si Kitajska prizadeva za regionalno in sčasoma globalno ter vojaško prevlado, slednjo pa naj bi želela doseči pred letom 2050.
Hey Mark Milley, could you stop making wild predictions on what China would or would not do regarding Taiwan?
— musim semi (@stubsky) November 10, 2022
Your small Nazi brain is not capable enough to do such work. Fuck you. https://t.co/77MNWV2uDh
»S konkurenco nam gre dobro, ni problema,« je dejal Milley. »Toda če Kitajska želi konflikt, potem bi bila to res slaba izbira za Kitajsko.«
Ameriški uradniki vse bolj obravnavajo otok, nekoč imenovan Formoza, kot suvereno državo, s čimer zdaj že odkrito nasprotujejo politiki »ene Kitajske«, ki jo Washington uradno priznava že od časa Nixonovega predsednikovanja v Ovalni pisarni.
Tajvan se sam včasih predstavlja kot Republika Kitajska, toda to entiteto kot državo priznava le nekaj držav na svetu. Slovenije ni med njimi.
Arhitekt normalizacije odnosov med Kitajsko in ZDA je bil diplomat Henry Kissinger.
9. julija 1971 je namreč na položaju svetovalca za nacionalno varnost dopotoval v kitajsko glavno mesto, da bi opravil tajno misijo - nihče razen tedanjega predsednika Richarda Nixona in takrat še polkovnika Alexandra Haiga ni vedel, da ima Kissingerjeva šestčlanska delegacija namen odpreti pot normalizaciji odnosov med Kitajsko in ZDA.
Pred kratkim je minilo 51 let od prvega med približno dvajsetih tajnih in kakšnih tridesetih uradnih Kissingerjevih obiskov v Pekingu, ki so bili vsi del priprav za vrh med Nixonom in Mao Zedongom sedem mesecev pozneje.
Tako je ameriški guru realne politike Henry Kissinger ponudil roko komunistični Kitajski zato, da bi spremenil ravnotežje sil v odnosu do Sovjetske zveze in naposled pripeljal hladno vojno h koncu.
Jasno - v korist ZDA.
Vendar se sožitje krha že od časa Trumpove administracije, a zdaj Biden že odkrito hujska Tajpej k izzivanju Pekinga z dejanji, ki mejijo na razglasitev neodvisnosti.
In bi bili za Kitajsko enaki napovedi vojne.
In the loop: The White House says it will brief Taiwan on U.S. President Joe Biden's meeting on Monday with his Chinese counterpart. pic.twitter.com/4ptcZJN29q
— TaiwanPlus (@taiwanplusnews) November 12, 2022
Glede na dejstvo, da sta tako Kitajska kot ZDA jedrski velesili, je slaba tolažba, da bi bil morebitni oboroženi spopad daleč stran od Evrope.
Predsednik Biden je večkrat celo obljubil, da bo ameriška vojska pomagala odbiti kitajsko invazijo, a so pomočniki Bele hiše te izjave nato vsakič preklicali.
"A top US military officer pledged to support #Taiwan militarily while warning Beijing to learn from Russia's invasion of Ukraine. The remarks were made by General Mark Milley, chairman of the Joint Chiefs of Staff on Wednesday." https://t.co/SXq6BRt7qc
— William Yang (@WilliamYang120) November 11, 2022
Med svojim poročilom kongresu Kitajske komunistične partije prejšnji mesec je kitajski predsednik Xi Jinping izpostavil nevarnost oboroženega spopada zaradi Tajvana.
Ponovil je, da je primarni cilj Pekinga mirna ponovna združitev, a opozoril, da si Peking pridržuje pravico do uporabe vojaške sile za preprečitev kakršnih koli poskusov tajvanske administracije, da razglasi neodvisnost.
With Biden and Xi to meet, China warns U.S. on Taiwan briefing https://t.co/jezoekkC9l pic.twitter.com/xTbYGrjXX9
— Reuters (@Reuters) November 11, 2022
Prejšnji teden je kitajski ljudski armadi ukazal, naj zagotovi, da se je pripravljena odzvati na varnostne grožnje, ki izhajajo iz novega obdobja globalnih pretresov.
Kot vidimo je torej vojaško pomoč Tajvanu najprej obljubljal predsednik ZDA, sedaj pa to zelo konkretno počne glavni v ameriški vojski; a le katera država bi mirno gledala, če velika tuja sila hujska k uporu z oboroženo silo del lastne države?
Tako to vidi - Kitajska.