Nemčija s težavo prodaja obveznice, brez ruskega plina bo v EU izgubljenih 16 milijonov delovnih mest!

Kako hitro se slabšajo ekonomske razmere zaradi sankcij, uvedenih Rusiji kaže primer Nemčije. Država nikoli ni imela težav z zadolževanjem - a temu ni več tako.

Berlin je namreč »opazil nenaklonjenost svojih potencialnih kupcev obveznic« zaradi negotovosti glede višine obrestnih mer, inflacije in državne porabe.

Po poročanju Reutersa je bilo povpraševanje na dražbi nemških državnih obveznic v torek »šibko«. Druge dražbe pa so bile prav tako »zelo, zelo, zelo slabe«, je dejal Michael Leister, vodja strategije obrestnih mer pri Commerzbank.

‼️ Igor Sechin (Rosneft's number one) speaking at the ongoing 15th Verona Eurasian Economic Forum in Baku: "Giving up Russian resources puts 11% of GDP and 16 million unemployed at risk. This is the great success of Europe."‼️ pic.twitter.com/Y1HGmQYna7

— Publio (@mar40248589) October 27, 2022

Zdi se, da se je pesimizem med kupci pojavil ravno takrat, ko je Berlin začel iskati stotine milijard evrov, da bi rešil trenutno krizo energije in življenjskih stroškov.

Pri tem Evropsko unijo v prihodnje čakajo še hujši časi, napovedujejo v Rusiji. V primeru odrekanju ruski energiji – kar zahtevajo številni politiki v EU, vključno s slovensko vlado – bi ta poteza »povezavo« kot jo radi imenujejo pri slovenski STA stala do 11,5 odstotka BDP-ja in na milijone delovnih mest, pravi vodja Rosnefta.

Načrt EU za opustitev ruske energije bi lahko gospodarstvo sedemindvajseterice stal od 6,5 odstotka do 11,5 odstotka BDP, do 16 milijonov ljudi pa bi lahko izgubilo delo, pravi vodja ruske naftne družbe Rosneft Igor Sečin.

V četrtkovem govoru na Evroazijskem gospodarskem forumu v Bakuju je dejal, da lahko energetska kriza prizadene ključna področja gospodarstva EU, kot so metalurgija, kemična industrija, industrija celuloze in papirja ter kmetijstvo.

Rosneft President Igor Sechin, speaking at the Verona Eurasian Economic Forum in Baku, said he believes the world no longer has a single energy market and uniform rules.#President pic.twitter.com/Aqm9Lr7TGC

— wybjdetju72952 (@wybjdetju72952) October 27, 2022

Potencialni padec v kemični industriji bi lahko dosegel 20–45 odstotkov, medtem ko se bojijo, da bo proizvodnja v metalurgiji strmo padla za 30–60 odstotkov, saj so ti sektorji med najbolj potratnimi.

Po besedah ​​Sečina je Evropa ustavila že 70 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti dušikovih gnojil in zmanjšala proizvodnjo aluminija za 25 odstotkov.

Verona Eurasian Economic Forum to be held in Baku for first time. Our Chamber’ representatives would be there. https://t.co/bby7YIOsjf

— Belgian-Luxembourg Chamber of Commerce in Russia (@CCBLR_Office) October 26, 2022

Medtem ko si Washington prizadeva ohraniti »hegemonijo ZDA za vsako ceno«, je Evropa po njegovi oceni postala »glavna žrtev ameriške politike«, saj je izgubila zmožnost diverzifikacije svoje oskrbe z energijo.

Opozori je tudi a posledice uvajanja »kapic« na uvoz ruskega plina in nafte, ki jo podpira tudi slovenska vlada.

Head of Russia's Rosneft Igor Sechin branded proposals by the European Commission to introduce cap prices for Russian gas "unthinkable," speaking at Verona Eurasian Economic Forum in Baku on Thursday....

See more on https://t.co/0yYPsR3mE7

— Mark Warsteiner (@MWarsteiner) October 27, 2022

»Uvedba omejitve ni napad samo na temelje trga, ampak tudi na temelje suverenosti. Ideja o tem pomeni pravzaprav ukinitev suverenih pravic držav do lastnih virov, saj jih menda 'prave' države, ki nimajo energetskih virov, potrebujejo bolj kot 'napačne',« je dejal izvršni direktor Rosnefta.

Obenem v EU ne razmišljajo o nobenih omejitvah za plin iz ZDA, kjer so cene plina pet - do šestkrat nižje kot v Evropski uniji, je dodal.