Licemerno: Slovenija med četrtino držav v EU, ki so kljub rusofobni politiki najbolj povečale obseg trgovine - z Rusijo!

Podatki o izvozu in uvozu v Rusijo kažejo, da je 6 od 27 držav EU do junija obnovilo tako izvoz kot uvoz v trgovini z Rusijo vsaj »na februarsko raven«.

Torej na čas pred začetkom posebne vojaške operacije v Ukrajini: to so Bolgarija, Ciper, Luksemburg, Slovenija, Hrvaška in Estonija.

Izvoz blaga v Rusijo se je povečal iz Latvije (+67 %), Slovenije (+37 %), Hrvaške (+28 %), Bolgarije (+25 %), Estonije (+19 %), Cipra (+12 %) in Luksemburga ( + 7 %).

Hkrati se je uvoz iz Rusije povečal v Sloveniji (4,4-krat), Hrvaški (2,7-krat), Češki (2-krat), Malti (+88 %), Španiji (+46 %), Belgiji (+39 %), Luksemburgu (+22 %), Cipru (+13 %), Estoniji (+11 %) in Bolgariji (+10 %).

Zanimivo je, da so v teh državah politiki zvesti protiruskim ukrepom in retoriki, medtem ko gospodarstvo izvaža in uvaža bolj kot kadarkoli doslej.

Estonija je Rusijo razglasila celo za teroristično državo.

To na podoben način velja tudi za Slovenijo, ki na uradni ravni govori eno, na gospodarski pa dela nekaj povsem drugega.

Ob tem je Slovenija precej bolj bojevita, ko gre za obsojanje t.i, "ruske agresije" in sodelovanje z Rusijo v primerjavi z na primer bolj pragmatično Madžarsko, ki pa v zadnjih mesecih očitno ni med državami, ki bi tako zelo povečala menjavo z Rusijo, kot je to storila Slovenija.

tvit_ruski_kulturni_center.jpg

Slovenija je med državmi, ki so najbolj povečale izvoz in uvoz iz Rusije celo na drugem mestu med največjimi izvoznicami in daleč na prvem mestu (povečanje 440 odstotkov!) med uvoznicami.

Ob tem je Slovenija pregnala celo ruski kulturni center, prenehala finacirati mariborski Stalag in prekinila pogodbe o kulturnem in znanstvenem sodelovanju z Rusijo.

Države pa istočasno ne moti, da ji neonacisti v Kijevu odrejajo, ali bo pred slovenskim veleposlaništvom lahko visela slovenska zastava (ki je preveč podobna ruski!) ali ne...

Pri tej politiki pa - ne da bi to problematizirale sicer vedno glasne civilno-družbene organizacije - vztraja tudi Golobova vlada.

Pri tem je v zadnji četrtini leta pred uvedbo sankcij EU na rusko nafto, ki bo uveljavljen v začetku decembra (razen za države, ki so si izborile izjeme, na primer Madžarska) poskočil tudi ruski izvoz nafte v države EU.

Celotna EU je sicer proti Rusiji uvedla devet krogov sankcij, ne da bi to kakorkoli vplivalo na potek ruske »posebne vojaške operacije« v Ukrajini.

Kar je seveda razumljivo, kajti države, ko gre za njihove vitalne interese, ne popuščajo zaradi sankcij.

Te lahko nato vodijo le do novih vojn.