REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Spor med ruskim Gazpromom in Naftogazom zapira še zadnji dotok plina preko Ukrajine, kaj to pomeni za Slovenijo?

Spor med ruskim Gazpromom in Naftogazom zapira še zadnji dotok plina preko Ukrajine, kaj to pomeni za Slovenijo?ZDA obsojajo Evropo na pomanjkanje plina! Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ob uničenju vseh štirih plinovodov v Baltskem morju (dveh cevi Severnega toka 1 in dveh Severnega toka 2), od katerega bodo imele koristi le ZDA, poteka tudi spor med ruskimi in ukrajinskimi podjetji glede plačila tranzitnih stroškov med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom.

Ta spor bi lahko precej osiromašil dotok plina v Avstrijo in Slovenijo.

Naftogaz in Gazprom sta namreč v sporu glede plačil in arbitraže, kar ogroža dotok plina tudi čez Ukrajino.

Nekdanji zunanji in obrambni minister Poljske, danes poljski evroposlanec Radek Sikorski, sicer močno vpet v politiko Washingtona, se je odkrito veselil in celo zahvalil ZDA zaradi uničenja plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2. Po premisleku je oba tvita - izbrisal. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ruski kanali so objavili informacijo, da je Gazprom zaradi spora že ustavil dotok plina čez Ukrajino.

Na potrditev informacije še čakamo.

V skladu s sporazumom o tranzitu iz leta 2019 mora Moskva letos plačati za 40 milijard kubičnih metrov plina, ki naj bi pretekel po ukrajinskih plinovodih – ne glede na to, ali plin dejansko pošilja ali ne.

Režim v Kijevu pričakuje, da bo s pogodbo, ki velja do leta 2024, skupno zaslužil 7 milijard dolarjev.

Gazprom trenutno skozi Ukrajino pošlje 42,4 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina na dan - približno 17 odstotkov zmogljivosti proge.

Toda ta mesec je Naftogaz vložil tožbo na arbitražo in trdi, da Gazprom zadnjega računa za prenos plina v Evropo »ni plačal niti pravočasno niti v celoti.«

Plinska turbina za Severnii tok 1. Sedaj lahko roma v skladišče. In v muzeje... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Težava je v tem, ker je ukrajinsko podjetje – domnevno zaradi »višje sile« oziroma vojne oziroma zato, ker je izgubilo nadzor nad kompresorskimi postajami – prekinilo transport plina po delu plinovoda.

Istočasno pa zahteva plačilo celotnega zneska.

Pozno v torek je Gazprom opozoril: »Storitve, ki jih ni zagotovila ukrajinska stran, ne bi smele in ne bodo plačane.«

Prav tako je rusko podjetje sporočilo, da bi spor lahko obravnavali kot »neprijazen korak«, ki bi lahko privedel do tega, da bi Moskva sankcionirala Naftogaz, ki ga podpira država.

Zelo očitno je, da je napad na plinovode samo zadnja faza ameriškega napada na evropsko gospodarstvo.

»V praksi bo to pomenilo prepoved, ki Gazpromu omejuje izpolnjevanje njegovih obveznosti ... vključno s finančnimi [plačili]« v okviru večletnega sporazuma o tranzitu, so sporočili iz Gazproma.

Naftogaz je v sredo odgovoril, češ da Gazprom »izkrivlja informacije in manipulira z dejstvi.«

Istočasno bosta eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2 preiskovali Danska, članica zveze NATO in Švedska, ki je kandidatka za vstop v NATO.

Ne pa Rusija, ki je plinovod zgradila in je imela velik interes, da ta deluje.

Zelo očitno je, da je napad na rusko-nemške plinovode samo zadnja faza ameriškega napada na evropsko gospodarstvo.

Tveganje, da bi že tako zmanjšani tokovi ruskih energentov v Evropsko unijo čez Ukrajino padli na nič so zato realni.

Plinovode Severni tok 2 so v ponedeljek prizadele eksplozije.

Rusija, ki je tradicionalno zagotavljala okoli 40 odstotkov uvoza plina v EU, je ta delež že zmanjšala na samo 9 odstotkov, potem ko je ustavila ali omejila prodajo v več kot ducat držav.

Gazprom je v začetku tega meseca zaradi okvarjenih turbin, ki jih zaradi sankcij EU ne more popraviti, ustavil dobave tudi po podmorskem plinovodu Severni tok Rusija–Nemčija.

Tako njega kot vzporedne plinovode Severni tok 2 pa so v ponedeljek prizadele še eksplozije.

Plinovodi proti EU
Plinovodi EU - Južni tok (South Sttream) je bil onemogočen, Severni tok 1 in 2 pa sta verjetno za dolgo časa, morda za vedno - uničena. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ruskega plina po tej poti v EU zato ne bo več nekaj let – in morda nikoli več.

Nemške tajne službe namreč menijo – tako poročajo mediji - da sta plinovoda nepopravljivo uničena.

Celo če bi se jih dalo popraviti seveda ni nikogar, ki bi želel vložiti še nekaj milijard evrov v popravilo, ki bi nato bilo znova lahka tarča sabotaž.

Zaupanje med Vzhodom in Zahodom je dokončno uničeno.

Če se dobave čez Ukrajino končajo, bi tako ostal edini ruski plin, ki teče v EU tisti, ki teče prek odcepa plinovoda Turški tok in gre preko Bolgarije in nato Srbije tudi na Madžarsko in v Grčijo.

Medtem bolj pronicljivi komentatorji čakajo, da se pojavijo ameriški dokazi o tem, da je Rusija razstrelila lastne plinovode...

Spor o tranzitnih pristojbinah med ruskim in ukrajinskim podjetjem se je začel v začetku maja, ko je ukrajinski operater plinskega omrežja GTSOU opozoril, da se ruski plin, namenjen evropskim strankam, »nezakonito črpa«, ko gre skozi »rusko okupirano ozemlje Lugansk« v vzhodni Ukrajini.

GTSOU je prenehal ponujati tranzit po tej poti, Naftogaz pa je predlagal, da ruski dobavitelj te količine namesto tega prenese na drugo tranzitno linijo, ki ne poteka čez okupirano ozemlje.

Gazprom to pot uporablja v manjšem obsegu, kar pomeni, da se je skupni obseg tranzita čez Ukrajino zmanjšal.

Vsaka stran zdaj obtožuje drugo, da je kršila pogoje prvotnega sporazuma.

Prav tako se prepirajo o tem, kje naj poteka morebitno arbitražno zaslišanje, pri čemer se Gazprom pritožuje, da prizorišča na Švedskem in v Švici zdaj ne pridejo v poštev, ker sta obe »prešli v kategorijo Ruski federaciji neprijaznih držav«.

To ne bo ustavilo Naftogaza pri izvajanju arbitraže, je dejal predsednik uprave družbe Jurij Vitrenko: »Arbitraža se bo nadaljevala z razsodbo ne glede na sodelovanje Gazproma.«

Številni Nemci razumejo, da so zgolj Poljska, Ukrajina in ZDA imele interes, da Nemčiji preprečijo samostojno oskrbo s plinom.

Ta spor pa bi sedaj lahko v celoti ustavil še zadnji dotok plina iz Rusije.

In kaj to pomeni za Slovenijo? Nič dobrega.

Slovenski predsednik vlade je sicer 8. septembra dejal, da je celo bolje tako, češ da se bodo sedaj zadeve prej razčistile.

Medtem se počasi svita tudi državljanom Nemčije. Najbolj popularna sintagma na Twitterju je namreč poziv za sankcioniranje - ZDA.

Številni Nemci namreč razumejo, da so zgolj Poljska, Ukrajina in ZDA imele interes, da Nemčiji preprečijo samostojno oskrbo s plinom.

Slovenija je v podobno slabem položaju.

Gospodarstvo Slovenije je zelo odvisno od Nemčije, Slovenija pa nima ne svojih skladišč in ne svojih navezav na plinovode.

Za to so seveda krivi vsi dosedanji slovenski politiki.

Sedaj bomo torej lahko videli, kako se bodo tega »razčiščevanja« razveselila slovenska podjetja in gospodinjstva.

V roku enega meseca, do 8. oktobra torej, naj bi podobne ukrepe, kot veljajo za gospodinjstva, dobilo tudi gospodarstvo. Toda kako – če plina iz Rusije očitno ne bo?

Predsednik vlade je namreč napovedal, da se bo elektrika za gospodinjstva »kljub zimi in najhujši zimi, kar smo je imeli« v resnici s 1. septembrom »pocenila« in se bodo »stroški večini ljudi zmanjšali« in to brez draginjskih dodatkov.

»Že danes teče zelo malo plina iz Rusije proti Evropi. Tudi če bo prišlo do izvedbe te grožnje, nič hudega, skrajni čas je, da se razčisti, ali bo Evropa imela ruski plin ali ne. Če je to jutri, naj bo jutri, boljše, kot da se s tem ves čas igramo kot mačka z mišjo. Ali Evropa lahko preživi? Da. Ali se Slovenija pripravlja na takšne načrte? Da,« je odgovoril Robert Golob in omenil dogovore z Italijo za uvoz alžirskega plina.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke