REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojna, ki jo podpira Bruselj: Žrtev v spopadu med Azerbajdžanom in Armenijo vse več, ZDA pa spletkarijo

Vojna, ki jo podpira Bruselj: Žrtev v spopadu med Azerbajdžanom in Armenijo vse več, ZDA pa spletkarijoNapaka pa taka: Evropska unija si želi od Bakuja plin, zato miži na grozodejstva azerbajdžanskih sil v Armeniji. ZDA pa so se odločile v tem konfliktu podpreti nasprotnika - Erevan... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Azerbajdžanski vojak, ki je bil hudo ranjen v nedavnih spopadih na meji z Armenijo, je umrl v bolnišnici.

Tako se je skupno število mrtvih azerbajdžanskih vojakov povzpelo na 80, je danes sporočilo obrambno ministrstvo Azerbajdžana, ki je pod taktirko avtokrata Ilhama Alijeva tudi sprovociralo oboroženi spopad s pripadnki armenskih sil.

Pripadnik oboroženih sil Azerbajdžana, praporščak Gurbanov Yusif Asif Oglu, ki je bil hudo ranjen med spopadi z armenskimi oboroženimi silami, je umrl 17. septembra v glavni klinični bolnišnici ministrstva za obrambo, je sporočilo ministrstvo.

Oblasti v azerbajdžanski prestolnici Baku ocenjujejo, da je v spopadih na armensko-azerbajdžanski meji življenje izgubilo 80 azerbajdžanskih vojakov, 281 jih je ranjenih.

Poleg tega sta bila v sovražnostih ranjena dva civilista.

Armenski premier Nikol Pašinjan pa je parlamentu poročal, da je bilo v spopadih po zadnjih podatkih doslej ubitih 105 Armencev in da je Azerbajdžan zasedel okoli 50 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Kljub doseženemu dogovoru o prekinitvi sovražnosti je v sredo zvečer na tisoče protestnikov na ulicah Erevana zahtevalo Pašinjanov odstop in ga obtožilo, da je do Bakuja popustljiv.

Zaradi spopadov, za začetek katerih strani obtožujeta druga drugo, je Armenija za pomoč zaprosila Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki jo vodi Rusija.

Ta je v četrtek v regijo poslala misijo za ugotavljanje dejstev.

Gre za še en na robu Stare celine zamrznjeni konflikt.

Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, kavkaški državi pa sta zaradi zadevne enklave, ki se želi osamosvojiti, že dolgo v sporu.

Razmere so se nazadnje močno poslabšale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6500 življenj.

Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je prav tako posredovala Moskva.

Najhujši spopadi v Gorskem Karabahu so bili med letoma 1991 in 1994, ko je umrlo okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je pokrajino zapustilo.

Maja 1994 sta strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora.

Avtokratski režim azerbajdžanskega diktatorja Alijeva izkorišča slabost Evropske unije in z orožjem in pregonom armenskega prebivalstva poskuša zasesti čim več armenskega ozemlja.

Spomnimo, Alijeva je EU v podobi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen julija letos prišla moledovati za pogodbo o dobavi azerbajdžanskega plina.

Na to dejstvo opozarja tudi Glenn Diesen, profesor na Univerzi jugovzhodne Norveške in urednik pri Russia in Global Affairs.

»EU podpisuje energetske sporazume z Azerbajdžanom, da bi zmanjšala odvisnost od Rusije zaradi njene invazije na Ukrajino. Vendar je Azerbajdžan napadel Armenijo. Nekonsistentnost vrednot in načel ni značilna samo za EU, vendar je bolj problematično, če blokovska solidarnost temelji na takih 'vrednotah',« ocenjuje profesor Diesen.

Toda štrene Bruslja in že sklenjene dogovore z režimom v Bakuju zdaj lahko premeša Washington, glede na dejstvo, da tako ameriški demokrati kot republikanci (v video sporočilu na posnetku spodaj) v tem spopadu podpirajo Armence, ne pa Alijeva.

To nazorno kaže tudi nenadni obisk članice Demokratske stranke in predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi v Armeniji.

Pelosijeva je namreč brez pretiranega pompa v svetovnih medijih (če primerjamo z njenim nedavnim obiskom Tajvana) v soboto prispela v Erevan.

Gre za njen prvi obisk Armenije.

Oblasti v Erevanu so se očitno odločile zamenjati dosedanjo zaščitnico (Rusijo) in srečo poskusiti z ZDA.

Ni dvoma, da ima administracija aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna močne interese v - z energenti bogatemu! - Zakavkazju.

Spopad dobiva vse bolj regionalne razsežnosti, kar bi lahko koristilo Beli hiši, ki želi oslabiti vpliv Rusije v tej regiji.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Že leta 2019 je korporacija RAND, ki pogosto dela za ameriško vlado, zapisala, da bi ZDA za slabitev vpliva Rusije morale izkoristiti konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo.

Proti severnim mejam Irana, ki velja za zaveznico Kitajske in Rusije ter nasprotnico Azerbajdžana se medtem valijo dolge kolone iranskih vojaških vozil in tankov.

Po drugi strani prihajajo poročila, da v Azerbajdžanu pristajajo turška in izraelska letala, najverjetneje naložena z droni, kar je zelo slaba novica za Armence.

Hkrati pa je Rusija, za katero velja, da ima sicer dobre odnose z Erevanom, v zadnjem času, odkar Armenijo vodi prozahodno usmerjeni predsednik Pašinjan, zelo otoplila odnose z Azerbajdžanom.

Z drugimi besedami - ZDA s podporo Armencem škodijo aspiracijam Alijeva, v posledici pa novemu evropskemu viru plina.

Washington istočasno poskuša izriniti Rusijo kot zaščinico Armenije, hkrati pa zaveznik ZDA - Izrael - podpira Azerbajdžan, ki je zaveznik s Turčijo, sicer zaveznico ZDA v okviru zveze NATO, Ankara pa ima po drugi strani dobre odnose tudi s Kremljem.

Kaos je torej na višku.

To pa Američanom zagotavlja, da bomo priče novim vojnam in spopadom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke