REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novinarji vprašali von der Leynovo, ali si želi smrt Putinu, takole je odgovorila

Novinarji vprašali von der Leynovo, ali si želi smrt Putinu, takole je odgovorilaBo Rusija pustila Evropo zmrzniti v prihajajoči zimi? »Nikomur ne pomagamo s tem, če s široko odprtimi očmi uničujemo in se poigravamo s prvinami našega gospodarstva,« je marca dejal nemški kancler Olaf Scholz. Zakaj potem Evropska unija nadaljuje z zgrešeno politiko? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen meni, da je možno, da bo moral ruski predsednik Vladimir Putin pred sodiščem odgovarjati za zločine v Ukrajini.

V intervjuju za nemški dnevnik Bild je na vprašanje, ali se bo Putin sploh kdaj znašel pred sodiščem, odgovorila: »Zdi se mi, da je to možno.«

»Najhujši vojni zločini so storjeni v Ukrajini. V to ni dvoma. Zato podpiram zbiranje dokazov, da se omogoči sojenje pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Osnova našega skupnega pravnega reda je, da lahko preganjamo storilce kaznivih dejanj,« je pojasnila.

Von der Leyenova je na vprašanje, ali si želi Putinovo smrt, odgovorila, da se ne smemo veseliti, ko nekdo umre, in da to velja za vsakega človeka.

Nato je pomenljivo dodala: »Toda zame je pomembno, da mora Putin izgubiti vojno in odgovarjati za svoja dejanja.«

Številne je ob vsem tem govoričenju predsednice Evropske komisije in sklicevanju na evropske vrednote zmotilo predvsem dejstvo, da bi rada bila v zgodovinskih knjigah predstavljena v modro-rumeni obleki ukrajinske zastave, a njeno politično zapuščino najbolje opisuje - zgornja slika.

Na njej jo je videti nasmejano v družbi razvpitega avtokrata Ilhama Alijeva, aktualnega predsednika Azerbajdžana, odgovornega za novo zaostritev na južnem Kavkazu.

Alijev je namreč izkoristil stisko Evropske unije, ki nujno potrebuje azerbajdžanske energente za vnovičen napad na Armenijo.

Armensko obrambno ministrstvo v Erevanu je v torek sporočilo, da so v noči s ponedeljka na torek azerbajdžanske sile s težkim orožjem in turškimi droni (ki so bili zelo uspešni v vojni leta 2020) napadle položaje armenske vojske v obmejnih mestih Goris, Sotk in Čermuk.

Pariški dnevnik Le Figaro je potrdil, da je spopade začel Baku, pod taktirko Alijeva.

V Erevanu pravijo, da so se v torek zjutraj spopadi sicer umirili, ne pa povsem končali. Na ruskem zunanjem ministrstvu, kjer so »zelo zaskrbljeni zaradi poslabšanja situacije«, zatrjujejo, da so v torek zjutraj dosegli premirje. Moskva goji dobre odnose tako z Erevanom kot z Bakujem, medtem ko Turčija na drugi strani še vedno zanika krivdo za genocid nad Armenci pred več kot stotimi leti in je pomembna zaveznica diktatorskega režima v Azerbajdžanu.

Spomnimo, nekdanji sovjetski republiki se že več kot 30 let vojskujeta za 4400 kvadratnih kilometrov veliko enklavo Gorski Karabah.

V sporni enklavi, ki šteje 200.000 ljudi so Armenci večinsko prebivalstvo.

Med vojno v letih 1992–1994, v kateri je umrlo okoli 30.000 ljudi, so Armenci osvojili 14 odstotkov azerbajdžanskega ozemlja, ki so ga potem izgubili v vojni leta 2020, v kateri je umrlo 6500 ljudi.

Azerbajdžanci so tedaj zasedli tudi večji del Gorskega Karabaha.

Naposled je Rusija v vlogi mirovnega posrednika dosegla sklenitev dogovora o premirju in na Kavkaz poslala 2000 svojih modrih čelad.

Toda – kot dokazuje oboroženi spopad izpred nekaj dni – vojna na tem območju ni končana, ozemeljske aspiracije Azerbejdžana, sedaj zaveznika EU – pa so še kako žive.

Toda von der Leynovo ne zanima usoda Armencev, temveč le motiviranost Ukrajine za nadaljevanje vojne, češ da Ukrajinci vedo, za kaj se borijo.

»Prijatelji po vsem svetu delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi Ukrajina dobila potrebne oborožitvene sisteme,« je dodala.

Armencev ni omenjala.

Glede sankcij pa je prepričana, da delujejo.

In da »Putinova vojna blagajna usiha«.

Ni komentirala dejstva, da pod draginjo usiha tudi standard Evropejcev, ki so, tako kot Ukrajinci, žrtvovani v vojni Združenih držav in politične elite EU v vojni proti Rusiji.

Medtem pa podjetniki v (doslej) bogati Benečiji, osrčju italijanske industrije, jezno trgajo položnice za porabljeno energijo (posnetek spodaj).

Prepričani so, da so predsednik italijanske vlade Mario Draghi, sporna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in EU odgovorni za to veliko gospodarsko katastrofo.

Na to dejstvo je v video nagovoru Nemce spomnila tudi nemška političarka in poslanka v Bundestagu Sahra Wagenknecht.

»’Nikomur ne pomagamo s tem, če s široko odprtimi očmi uničujemo in se poigravamo s prvinami našega gospodarstva,’ je marca dejal kancler Scholz. Zakaj potem prav to počnemo?« sprašuje Wagenknechtova.

»’Nikomur ne pomagamo s tem, če s široko odprtimi očmi uničujemo in se poigravamo s prvinami našega gospodarstva,’ je marca dejal kancler Scholz. Zakaj potem prav to počnemo?« sprašuje poslanka nemškega Bundestaga. Vir: Zajem zaslona, Twitter

V videu (spodaj) pa Wagenknechtova pojasnjuje, zakaj se mora Evropa nujno izviti iz spirale sankcij.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke