Kar si Zelenski zaželi, Bruselj hipno izpolni: prva od novih petih milijard € iz malhe davkoplačevalcev EU že v Kijevu

Finančni ministri Evropske unije so v petek na zasedanju v Pragi odobrili še pet milijard evrov finančne pomoči Ukrajini, da bodo lahko šole, bolnišnice in druge ustanove še naprej sploh delovale.

Ob tem je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski v sredo sam razkril, da je ukrajinski propračun za leto 2023 izrecno vojni, v višini 27,5 milijarde evrov.

No more money to Ukraine! Been there lately? I have and the people there are suffering under a corrupt government. Stop sending them money. This is not our war.

— Cinda (@midwestsweetie) September 8, 2022

Iz česar izhaja, da bodo države članice EU in ZDA financirale tudi v letu 2023 ne le ukrajinsko vojno, temveč tudi funkcioniranje te države na sploh, če že zdaj nima niti grivne za delovanje primarnih javnih služb.

The Europeans Leaders knows there is a CRISIS because they Created it for us, what they are waiting for to Rise our salary?Lower credit, Lower rent cost? They want us unhappy so we support their war against Putin, this is not about Ukraine, its an excuse to keep us poor

— Brighter Life Institute (@BrighterLifeIns) September 9, 2022

Zadevno posojilo, ki bo podprto z jamstvi držav članic EU, torej tudi Slovenije, je del maja sprejetega paketa pomoči v vrednosti devet milijard evrov.

Jasno je, da v vojni razdejana država, ki v državni blagajni nima niti grivne več za zagotovitev obratovanja najbolj osnovnih javnih služb kot so zdravstvo in izobraževanje, ta posojila, odobrena pod taktirko Bruslja in Washingtona korumpiranemu in bankrotiranemu režimu v Kijevu - ne bo mogla vrniti posojilodajalcem, to pa so nič hudega sluteči državljani Evropske unije.

Iz zadnjih intervjujev predsednika slovenske vlade ob 100. dnevu njenega delovanja prav tako izhaja, da so za lep čas splavali po vodi upi o blaginji in boljšem življenju po obdobju dveletnih pandemijskih valov in Janševe (straho)vlade.

Kaže, da zaradi vojne v Ukrajini, ki jo vodijo Rusija, NATO in EU, saj bi brez njiju Ukrajina že kapitulirala, tudi v SLO ne bo gradenj, napredka, izboljšav: delovanje vlade je samo pripravljanje na zimo, krizo, recesijo, totalno vojno. @vladaRS @MZZRS @Gibanje_Svoboda @strankaSD

— gregor preac (@GPreac) September 6, 2022

Iz besed dr. Roberta Goloba je razumeti, da se tudi njegova vlada ukvarja predvsem z nadaljnjim zadolževanjem države, načrti, kako pozimi zamejiti delo v podjetjih, ki so veliki uporabniki dragih energentov, tako da bodo delavci na (sicer plačanem) čakanju medtem ko tovarne ne obratujejo (sicer bi zaradi astronomskih stroškov energije lahko tudi propadle), napovedmi racionalizacij natančneje znižanjem temperatur v javnih stavbah in stanovanjih, v katerih bomo bolj zmrzovali kot se uspeli segreti, hkrati soočeni z draginjo, ki ji ni videti konca…

Trenutni obeti za prihodnost s takšno politiko niso ravno optimistični in se zdi, da bo naš standard iz dneva v dan slabši, kot v času pred kakšnim desetletjem.

Hkrati pa ministri EU, na primer češki minister za industrijo in trgovino Josef Sikela, brez kančka slabe vesti brijejo norce iz Evropejcev, ko svoja poročila z včerajšnjega večurnega izrednega zasedanja v Bruslju na katerem so razpravljali, kako prebroditi energetsko krizo, ki ogroža predvsem Evropo, začnejo z zimzelenim napevom: »Ko je (Vladimir) Putin začel to energetsko vojno…«

Še večja ironija je, da zaradi svojih sankcij, ne morejo niti popravit svoje mašinerije za normalen potek,.. domnevam da je to zgolj izgovor,.. ampak ne pomeni, da ni resnica,..Nekompetentnost zahodnih vlad je neverjetna,..

— rale forer (@ForerRale) September 7, 2022

Kot da bi vsi imeli spomin marjetice in bi pozabili, kako je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen skupaj z zborčkom svojih komisarjev in voditelji držav članic EU (z izjemo Madžarske) pred le nekaj meseci rohnela, češ da Evropa ne potrebuje ne ruske nafte in ne plina ter v začetku maja predlagala celo prepoved ruske nafte.

Kar je v hipu zvišalo ceno severnomorske nafte, kot so tedaj poročale Finance, za 3,5 odstotka.

»V šestih mesecih bomo opustili dobavo ruske nafte ter rafiniranih naftnih proizvodov do konca leta,« je v Evropskem parlamentu tedaj napovedala šefinja Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tedaj so bili tako von der Leynova kot evropska politična elita prepričani, da je zima daleč in da lahko Rusiji narekujejo pogoje, komu, po kakšni ceni in nikakor ne za rublje – sme prodajati svoje energente.

Skratka, tedaj so bili sveto prepričani, da lahko prepovejo prodajo ruskega plina in nafte na Stari celini.

Italy

The lights go out in Italy due to extortionate increases in energy bills. Coming to the UK very soon…pic.twitter.com/xD1rsgG1db

— James Melville (@JamesMelville) September 4, 2022

A zdaj so, soočeni s prihajajočo zimo in nezmožni, da zagotovijo prebivalcem EU nadomestne energente po enaki ceni namesto pregrešno dragega, predvsem ameriškega utekočinjenega plina – obrnili drugo ploščo. Zato so zdaj države članice EU pozvale Evropsko komisijo k pripravi interventnih ukrepov za zajezitev cen elektrike in plina, tudi cenovno kapico.

Toda prav pri slednji se je zalomilo, saj se v Bruslju – v nasprotju s tem, kako se hitro in brez enega samega disonantnega glasu odloča o pošiljanju milijard evrov v Ukrajino in za ukrajinsko vojno - niso uspeli zediniti glede najpomembnejšega: energetske kapice.

Avstrija ji ni naklonjena, Madžarska in Slovaška sta izrecno proti, Slovenija bi je pa rada uvedla na ves uvožen plin, ne le na ruskega…

Gazprom has published a video with an epic soundtrack "And winter will be big"

P.S. It is worth reminding commentators that it was the EU that imposed sanctions against Russia, and not vice versa. pic.twitter.com/htvkG4eiFL

— AZ  (@AZmilitary1) September 5, 2022

Pri vsem skupaj gre za odbito idejo, ki jo je pred tem zagovarjal belgijski predsednik vlade, ki Evropi napoveduje pet do deset let hudih zim. Torej trpljenje.

Slovenski vladi se je njegova rešitev, da se kapica uvede na ves plin, ne le ruski, zdi izjemno modra.

Gre pa za potezo, zaradi katere bo tudi Slovenijo še bolela glava.

Erdogan: Putin made it clear: "If you do this, then I will do it." And Putin uses all the means and weapons at his disposal. The most important of them is natural gas.

I think Europe will spend this winter with serious problems. We don't have such a problem. pic.twitter.com/ENgTaWIyh2

— AZ  (@AZmilitary1) September 6, 2022

Medtem je tudi Golobova vlada široke roke, ko gre za plačilo stroškov posredniške vojne Združenih držav Amerike in veljakov Evropske unije v Ukrajini; prva milijarda evrov je bila Ukrajini nakazana že avgusta, po besedah ​​češkega finančnega ministra Zbyněka Stanjure pa se bodo finančni ministri sedemindvajseterice na naslednjih srečanjih odločili, kako preostale štiri milijarde razdeliti na posojila in nepovratna sredstva.

Še več: ministri so razpravljali o dolgoročnih možnostih za pomoč Ukrajini pri financiranju obnove v prihodnosti, pa tudi o priložnostih za kratkoročne naložbe, poroča Reuters.

V danes izdanem poročilu Svetovne banke, ukrajinske vlade in Evropske komisije ocenjujejo, da je Ukrajina do 1. junija zaradi vojne utrpela neposredno škodo v višini 97 milijard dolarjev in da bi obnova države lahko stala skoraj 350 milijard dolarjev.

To je okoli 355,3 milijarde evrov.

Ukrajino in Rusijo pustite pri miru,pa bo vse vredu!

— Bruno Giordano (@brundolo) September 1, 2022

Iz poročil, ki jih ni videti v osrednjih medijih pa lahko izvemo še, da Američani tudi bogato in na očeh vseh zelo prebrisano služijo ob financiranju ukrajinske vojne in režima Volodomirja Zelenskega.

ZDA so namreč pravkar odobrile skoraj 2,7 milijarde dolarjev nove pomoči za Ukrajino.

To je na srečanju ministrov v ameriškem letalskem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji napovedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

I feel like we don't talk enough about the fact that a 2019 study commissioned by the US Army found that the US could advance its geostrategic interests in Eurasia by baiting Russia into overextending itself in wars against US proxies in Ukraine and elsewhere.

— Caitlin Johnstone (@caitoz) September 10, 2022

Direct quote: "While NATO’s requirement for unanimity makes it unlikely that Ukraine could gain membership in the foreseeable future, Washington’s pushing this possibility could boost Ukrainian resolve while leading Russia to redouble its efforts to forestall such a development."

— Caitlin Johnstone (@caitoz) September 10, 2022

Vojaška pomoč vključuje havbice, strelivo, vozila, oklepna reševalna vozila in protitankovske sisteme.

ZDA so sicer Ukrajini že obljubile najmanj 13 milijard dolarjev vojaške pomoči. Novo financiranje vključuje 2 milijardi dolarjev dolgoročne pomoči.

Austin je v Nemčiji izrazil pričakovanje, da se morajo zavezniki Ukrajine (se pravi vsi, ki so v NATO paktu, torej tudi Slovenija) zavezati, da bodo podpirali državo, dokler bo potrebno, in biti pripravljeni prilagoditi vrsto ponujene podpore, navaja BBC.

It’s Not Okay For Grown Adults To Say The Ukraine Invasion Was “Unprovoked”

“Because they know perfectly well it was provoked,” Chomsky said. “That doesn’t justify it, but it was massively provoked."https://t.co/dTrIuW4GYE

— Caitlin Johnstone (@caitoz) September 10, 2022

»To pomeni nujno premik k inovacijam in spodbujanje celotne naše obrambne industrijske baze, da Ukrajini zagotovimo opremo, ki jo bo potrebovala,« je poudaril Austin in dodal, da je ruska invazija »nezakonita, imperialna in osvajalska vojna«.

Lahko bi sicer enako povedali za vse intervencije in vojne, ki so jih v Aziji, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Afriki po drugi svetovni vojni sprožile ZDA.

Ob vsem tem ni odveč pripomniti, da se milijarde dolarjev, ki jih Washington namenja Ukrajini, dokaj hitro vrnejo nazaj v malho ZDA skozi nakupe (med ostalim) AMERIŠKIH havbic, streliva, vozil, oklepnih reševalnih vozil in protitankovskih sistemov.

Pod črto: ameriška vojaška industrija se lahko le veseli zaveze, da bo Evropa še naprej morala pomagati posredniški vojni Združenih držav z Rusijo.

Do zadnjega Ukrajinca.