REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kar si Zelenski zaželi, Bruselj hipno izpolni: prva od novih petih milijard € iz malhe davkoplačevalcev EU že v Kijevu

Kar si Zelenski zaželi, Bruselj hipno izpolni: prva od novih petih milijard € iz malhe davkoplačevalcev EU že v KijevuKakšen je (finančni) delež Slovenije v ukrajinski vojni? Vir: Zajem zaslona, Telegram

Finančni ministri Evropske unije so v petek na zasedanju v Pragi odobrili še pet milijard evrov finančne pomoči Ukrajini, da bodo lahko šole, bolnišnice in druge ustanove še naprej sploh delovale.

Ob tem je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski v sredo sam razkril, da je ukrajinski propračun za leto 2023 izrecno vojni, v višini 27,5 milijarde evrov.

Iz česar izhaja, da bodo države članice EU in ZDA financirale tudi v letu 2023 ne le ukrajinsko vojno, temveč tudi funkcioniranje te države na sploh, če že zdaj nima niti grivne za delovanje primarnih javnih služb.

Zadevno posojilo, ki bo podprto z jamstvi držav članic EU, torej tudi Slovenije, je del maja sprejetega paketa pomoči v vrednosti devet milijard evrov.

Jasno je, da v vojni razdejana država, ki v državni blagajni nima niti grivne več za zagotovitev obratovanja najbolj osnovnih javnih služb kot so zdravstvo in izobraževanje, ta posojila, odobrena pod taktirko Bruslja in Washingtona korumpiranemu in bankrotiranemu režimu v Kijevu - ne bo mogla vrniti posojilodajalcem, to pa so nič hudega sluteči državljani Evropske unije.

Iz zadnjih intervjujev predsednika slovenske vlade ob 100. dnevu njenega delovanja prav tako izhaja, da so za lep čas splavali po vodi upi o blaginji in boljšem življenju po obdobju dveletnih pandemijskih valov in Janševe (straho)vlade.

Zdaj so, soočeni s prihajajočo zimo in nezmožni, da zagotovijo prebivalcem EU nadomestne energente po enaki ceni namesto pregrešno dragega, predvsem ameriškega utekočinjenega plina – obrnili drugo ploščo.

Iz besed dr. Roberta Goloba je razumeti, da se tudi njegova vlada ukvarja predvsem z nadaljnjim zadolževanjem države, načrti, kako pozimi zamejiti delo v podjetjih, ki so veliki uporabniki dragih energentov, tako da bodo delavci na (sicer plačanem) čakanju medtem ko tovarne ne obratujejo (sicer bi zaradi astronomskih stroškov energije lahko tudi propadle), napovedmi racionalizacij natančneje znižanjem temperatur v javnih stavbah in stanovanjih, v katerih bomo bolj zmrzovali kot se uspeli segreti, hkrati soočeni z draginjo, ki ji ni videti konca…

Trenutni obeti za prihodnost s takšno politiko niso ravno optimistični in se zdi, da bo naš standard iz dneva v dan slabši, kot v času pred kakšnim desetletjem.

Hkrati pa ministri EU, na primer češki minister za industrijo in trgovino Josef Sikela, brez kančka slabe vesti brijejo norce iz Evropejcev, ko svoja poročila z včerajšnjega večurnega izrednega zasedanja v Bruslju na katerem so razpravljali, kako prebroditi energetsko krizo, ki ogroža predvsem Evropo, začnejo z zimzelenim napevom: »Ko je (Vladimir) Putin začel to energetsko vojno…«

Kot da bi vsi imeli spomin marjetice in bi pozabili, kako je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen skupaj z zborčkom svojih komisarjev in voditelji držav članic EU (z izjemo Madžarske) pred le nekaj meseci rohnela, češ da Evropa ne potrebuje ne ruske nafte in ne plina ter v začetku maja predlagala celo prepoved ruske nafte.

Kar je v hipu zvišalo ceno severnomorske nafte, kot so tedaj poročale Finance, za 3,5 odstotka.

Nesposobna in naduta Ursula von der Leyen nektirično na vse kriplje podpira režim Volodimirja Zelenskega, ob tem pa spregleda neonaciste iz ukrajinskega bataljova Azov. Z uvajanjem cenzure ruskih medijev in drugače mislečih je odplaknila skrb za evropske vrednote na smetišče zgodovine, hkrati pa poteptala svoboščine, ki so bile pred njenim mandatom odlika in prednost Evropske unije. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Nesposobna in naduta Ursula von der Leyen nektirično na vse kriplje podpira režim Volodimirja Zelenskega, ob tem pa je bila dolga leta slepa za hudodelstva neonacistov iz ukrajinskega bataljona Azov v Donbasu. Z uvajanjem cenzure ruskih medijev in drugače mislečih je odplaknila skrb za evropske vrednote na smetišče zgodovine, hkrati pa poteptala svoboščine, ki so bile pred njenim mandatom odlika in prednost Evropske unije. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»V šestih mesecih bomo opustili dobavo ruske nafte ter rafiniranih naftnih proizvodov do konca leta,« je v Evropskem parlamentu tedaj napovedala šefinja Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Tedaj so bili tako von der Leynova kot evropska politična elita prepričani, da je zima daleč in da lahko Rusiji narekujejo pogoje, komu, po kakšni ceni in nikakor ne za rublje – sme prodajati svoje energente.

Skratka, tedaj so bili sveto prepričani, da lahko prepovejo prodajo ruskega plina in nafte na Stari celini.

A zdaj so, soočeni s prihajajočo zimo in nezmožni, da zagotovijo prebivalcem EU nadomestne energente po enaki ceni namesto pregrešno dragega, predvsem ameriškega utekočinjenega plina – obrnili drugo ploščo. Zato so zdaj države članice EU pozvale Evropsko komisijo k pripravi interventnih ukrepov za zajezitev cen elektrike in plina, tudi cenovno kapico.

Toda prav pri slednji se je zalomilo, saj se v Bruslju – v nasprotju s tem, kako se hitro in brez enega samega disonantnega glasu odloča o pošiljanju milijard evrov v Ukrajino in za ukrajinsko vojno - niso uspeli zediniti glede najpomembnejšega: energetske kapice.

Avstrija ji ni naklonjena, Madžarska in Slovaška sta izrecno proti, Slovenija bi je pa rada uvedla na ves uvožen plin, ne le na ruskega…

Pri vsem skupaj gre za odbito idejo, ki jo je pred tem zagovarjal belgijski predsednik vlade, ki Evropi napoveduje pet do deset let hudih zim. Torej trpljenje.

Slovenski vladi se je njegova rešitev, da se kapica uvede na ves plin, ne le ruski, zdi izjemno modra.

Gre pa za potezo, zaradi katere bo tudi Slovenijo še bolela glava.

Medtem je tudi Golobova vlada široke roke, ko gre za plačilo stroškov posredniške vojne Združenih držav Amerike in veljakov Evropske unije v Ukrajini; prva milijarda evrov je bila Ukrajini nakazana že avgusta, po besedah ​​češkega finančnega ministra Zbyněka Stanjure pa se bodo finančni ministri sedemindvajseterice na naslednjih srečanjih odločili, kako preostale štiri milijarde razdeliti na posojila in nepovratna sredstva.

Ameriški obrambni minister je izrazil pričakovanje, da se morajo zavezniki Ukrajine (se pravi vsi, ki so v NATO paktu, torej tudi Slovenija) zavezati, da bodo podpirali državo, dokler bo potrebno, in biti 'pripravljeni prilagoditi vrsto ponujene podpore', navaja BBC.

Še več: ministri so razpravljali o dolgoročnih možnostih za pomoč Ukrajini pri financiranju obnove v prihodnosti, pa tudi o priložnostih za kratkoročne naložbe, poroča Reuters.

V danes izdanem poročilu Svetovne banke, ukrajinske vlade in Evropske komisije ocenjujejo, da je Ukrajina do 1. junija zaradi vojne utrpela neposredno škodo v višini 97 milijard dolarjev in da bi obnova države lahko stala skoraj 350 milijard dolarjev.

To je okoli 355,3 milijarde evrov.

Iz poročil, ki jih ni videti v osrednjih medijih pa lahko izvemo še, da Američani tudi bogato in na očeh vseh zelo prebrisano služijo ob financiranju ukrajinske vojne in režima Volodomirja Zelenskega.

Učinek ameriško-evropskih sankcij na Rusijo, karikatura na levi. Zakaj niso bile ZDA deležne nikoli nobenih sankcij zaradi vojn, ki so jih sprožale po vsem svetu? Zakaj si tako moralna Evropska unija tedaj ni upala niti črhniti, kaj šele uvesti sankcije Američanom? (karikatura na desni) Vir: Posnetek zaslona

ZDA so namreč pravkar odobrile skoraj 2,7 milijarde dolarjev nove pomoči za Ukrajino.

To je na srečanju ministrov v ameriškem letalskem oporišču v Ramsteinu v Nemčiji napovedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Vojaška pomoč vključuje havbice, strelivo, vozila, oklepna reševalna vozila in protitankovske sisteme.

ZDA so sicer Ukrajini že obljubile najmanj 13 milijard dolarjev vojaške pomoči. Novo financiranje vključuje 2 milijardi dolarjev dolgoročne pomoči.

Austin je v Nemčiji izrazil pričakovanje, da se morajo zavezniki Ukrajine (se pravi vsi, ki so v NATO paktu, torej tudi Slovenija) zavezati, da bodo podpirali državo, dokler bo potrebno, in biti pripravljeni prilagoditi vrsto ponujene podpore, navaja BBC.

»To pomeni nujno premik k inovacijam in spodbujanje celotne naše obrambne industrijske baze, da Ukrajini zagotovimo opremo, ki jo bo potrebovala,« je poudaril Austin in dodal, da je ruska invazija »nezakonita, imperialna in osvajalska vojna«.

Lahko bi sicer enako povedali za vse intervencije in vojne, ki so jih v Aziji, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Afriki po drugi svetovni vojni sprožile ZDA.

Seznam držav, ki so bile po drugi svetovni vojni tarča ameriških vojaških intervencij ali strmoglavljanja demokratično izbranih voditeljev. Vir: Zajem zaslona

Ob vsem tem ni odveč pripomniti, da se milijarde dolarjev, ki jih Washington namenja Ukrajini, dokaj hitro vrnejo nazaj v malho ZDA skozi nakupe (med ostalim) AMERIŠKIH havbic, streliva, vozil, oklepnih reševalnih vozil in protitankovskih sistemov.

Pod črto: ameriška vojaška industrija se lahko le veseli zaveze, da bo Evropa še naprej morala pomagati posredniški vojni Združenih držav z Rusijo.

Do zadnjega Ukrajinca.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke