REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slabe posledice sankcij: Švica ni več nevtralna država

Slabe posledice sankcij: Švica ni več nevtralna državaŠvica je izgubila svojo nevtralnost in ne more delovati kot posrednik ali zastopnik interesov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ena od stranskih slabih posledic sedanjih skrajno napetih odnosov med Zahodom in Rusijo je tudi izginutje nevtralnih (Avstrija, Švica) in »neuvrščenih« (Švedska, Finska) držav v Evropi.

Zadnji dve želita vstopiti v zvezo NATO, prvi dve pa sta se pridružili sankcijam proti Rusiji do te mere, da sta v očeh Moskve in dobrega dela sveta izgubili status nevtralnih držav.

Švica ne more zastopati diplomatskih interesov Ukrajine v Rusiji, saj se je odpovedala svojemu nevtralnemu statusu s pridružitvijo protiruskim sankcijam, je Moskva sporočila v četrtek.

Namestnik tiskovnega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečajev je pojasnil, da je Bern vprašal Kremelj, ali lahko zastopa Ukrajino v Rusiji in obratno, in da je Moskva v odgovoru »popolnoma jasno povedala, da je Švica na žalost izgubila svojo nevtralnost in ne more delovati kot posrednik ali zastopnik interesov.«

Nečajev je tudi opozoril, da je Švica nadaljevala pogovore z režimom v Kijevu, čeprav je poznala stališče Moskve do te zadeve, kar je samo potrdilo, da Bernu »v resnici ni mar za interese Rusije«.

»To samo krepi naše stališče, da vloga Švice kot posrednice in predstavnice ne pride v poštev,« je dodal ruski diplomat.

Namestnik tiskovnega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva je Bern obtožil, da podpira Kijev s pridružitvijo protiruski kampanji, ki so jo sprožile zahodne sile in Ukrajina.

Švica je na žalost izgubila svojo nevtralnost in ne more delovati kot posrednik ali zastopnik interesov.

»Ni jasno, kako je mogoče, da država, ki se tako obnaša, ponuja posredovanje, zastopanje in druge dobre usluge,« je opozoril.

V sredo sta se Švica in Ukrajina dogovorili, da bi lahko Bern zastopal diplomatske interese Kijeva v Rusiji, če bi Moskva privolila v tak dogovor.

»Ukrajina želi, da bi Švica prevzela mandat zaščitne sile v Rusiji. Ustrezna pogajanja so zaključena. Da bi mandat sile zaščitnice začel veljati, mora Rusija dati svoje soglasje,« je takrat dejal vodja za odnose z javnostmi na švicarskem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve Michael Steiner.

Švicarsko zunanje ministrstvo je tudi opozorilo, da ponuja svoje storitve kot posrednik od izbruha sovražnosti med Rusijo in Ukrajino konec februarja, glede na to, da je Kijev prekinil diplomatske vezi z Moskvo.

Po Steinerjevih besedah ​​je Bern pripravljen gostiti in podpirati pogajanja med Moskvo in Kijevom.

»Mandat sile zaščitnice« naj bi državam omogočil, da v času konflikta vzdržujejo odnose na nizki ravni ter da spremljajo in varujejo interese strani v konfliktu in njihovih državljanov.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je potrdil takšne načrte in dejal, da je Ukrajina »dosegla načelni dogovor« s Švico, ki bi Bernu omogočila zastopanje ukrajinskih interesov v Rusiji.

Dejal je tudi, da je bila »izbira v korist Švice narejena zaradi njenih bogatih izkušenj pri opravljanju tovrstnih funkcij.«

Toda Švica se je pridružila državam Evropske unije pri uvedbi več krogov protiruskih sankcij zaradi konflikta v Ukrajini. V začetku tega meseca je Bern zamrznil sredstva, ki pripadajo ruski Sberbank, in prepovedal trgovanje z zlatimi izdelki z Rusijo.

Pogajanja in stiki pa so potrebni - celo v vojnah. Brez tega so vojne hujše, ali pa zelo hitro nastajajo nove vojne.

Nato je Moskva 5. marca Švico uvrstila na seznam sovražnih držav, s čimer se je Švica pridružila številnim drugim državam, tudi članicam EU.

Kljub temu ima Švica predhodne izkušnje z zastopanjem interesov drugih držav v Rusiji.

Bern je zlasti zastopal Gruzijo v Rusiji, odkar je Tbilisi po konfliktu leta 2008 prekinil diplomatske odnose z Moskvo.

Ukrajine pa ne bo mogel.

To pa je slabo za vse.

Ker diplomacija potrebuje tudi nevtralne države, sicer stiki in pogajanja niso mogoči.

Pogajanja in stiki pa so potrebni - celo v vojnah.

Brez tega so vojne hujše, ali pa zelo hitro nastajajo nove vojne.

Sicer pa je bila tudi Slovenija pred leti videti kot nevtralna točka, ob srečanju Bush-Putin.

Bush in Putin
Nekoč: Snidenje Georga W. Busha (tedaj predsednika ZDA) in Vladimirja Putina. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Toda uradna Ljubljana je to svojo držo z vstopom v NATO leta 2004 - izgubila.

Zgodovinsko gledano pa je jasno, kako pravilna je bila tudi ideja nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ob podpori gibanju neuvrščenih.

Zdaj bi neuvrščenih potrebovali več, jih bo pa zaradi vse več centrov moči v multipolarnem svetu - vse manj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke