Pariz, London, Bruselj ... bodo znoreli: Nemška menjava z Rusijo vsem sankcijam navkljub - strmo raste!

Nemška trgovina z Rusijo še naprej raste kljub embargu na premog, zlato, jeklo in celo žganje, navaja dejstva kolumnist časnika Die Welt Olaf Gersemann.

Transferji iz Nemčije zadoščajo v veliki meri za financiranje rednih vojaških izdatkov ruskega predsednika Vladimirja Putina, sklepa kolumnist časnika Die Welt.

Sklicujoč se na članek v časniku Süddeutsche Zeitung avtor spominja, da je bil namen sankcij proti Rusiji »poslati jasno sporočilo Putinu.« Gersemann glede tega s kančkom cinizma pristavi, da je malo verjetno, da bo ruski voditelj prisluhnil takšnim »namigom«.

Handel mit Russland: 23 Milliarden Euro für Putins Krieg – Deutschlands Importe steigen weiter https://t.co/NasVvXudUz via @welt Wo ist da ein Problem? Wir treiben auch Handel mit den USA und die haben wohl einige Kriege auf dem Gewissen.

— Gerhard Voigt (@GerhardVoigt1) August 5, 2022

Novinar v prispevku z naslovom 23 milijard evrov za Putinovo vojno – nemški uvoz še naprej narašča poudarja, da kljub embargu na ruski premog, jeklo, les, cement in zlato trgovina med državama raste zaradi rasti cen plina.

Po podatkih nemškega statističnega urada je država junija za modro gorivo iz Rusije plačala 3,5 milijarde evrov. Od maja je rast petodstotna, glede na junij lani pa 39-odstotna.

Gersemann trdi, da tudi laiku matematični izračun dokaj lahko hitro razkrije, da prihodki od izvoza v Nemčijo pokrivajo večino ruske vojaške porabe. Res je sicer, da je uvoz iz Rusije v fizičnem pomenu zmanjšan za 30 odstotkov, a v isti sapi opozarja, da cilj Berlina še zdaleč ni bil dosežen.

https://t.co/kUN2wZePW2

— Dieter Niemeier (@dieter_niemeier) August 8, 2022

»Vse se je izšlo ravno nasprotno od naših predvidevanj in izračunov. Rusija bo uravnotežila svoj proračun in bo lahko v državi pustila več plina za lastno prihodnjo proizvodnjo. Torej se bo iz Nemčije v Rusijo steklo še več milijard evrov in rubljev,« povzema izsledke analize avtor.

Po pridružitvi protiruskim sankcijam se je Nemčija soočila z naraščajočimi cenami energije in naraščajočo inflacijo. Zaradi rasti cen goriv, ​​predvsem plina, je nemška industrija v veliki meri izgubila svoje konkurenčne prednosti, kar je prizadelo tudi druge panoge enega najmočnejših gospodarstev Evropske unije.

Zaradi pomanjkanja plina bi se lahko država kmalu znašla v situaciji brez primere, ko bo morala nemška Zvezna agencija za omrežja odločati, kateri industrijalci bodo dobili plin in kdo ne, opozarja Die Welt.