Rejci perutnine v Spodnjem Podravju o ukrepih pri ptičji gripi le iz medijev

Večji in manjši rejci perutnine na območju Spodnjega Podravja, kjer so ta teden pri treh labodih na Pragerskem odkrili prve primere aviarne influence oziroma ptičje gripe, so bili doslej o ukrepih bolj ali manj obveščeni le iz medijev. Tudi v svetovalni službi ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda so potrdili, da vsakega posebej ne kontaktirajo.

Kot je za STA povedal vodja svetovalne službe Peter Pribožič, so sicer večji rejci in kooperanti Perutnine Ptuj že pred časom dobili priporočila o ravnanju v takih primerih. Prevelike panike ne delajo, seveda pa priporočajo nekatere osnovne ukrepe, ki so tudi v dobrobit živali, in s katerimi lahko preprečijo možnost okužbe.

Osnovno je, da rejci preprečijo stik z divjimi pticami, kar po besedah Pribožiča pomeni, da je treba živali omejiti na zaprte prostore in jih ne krmiti na prostem. Ob tem pa morajo rejci sprejeti tudi preventivne ukrepe pri vstopanju v prostore, kjer so živali, da ne pride do prenosa bolezni preko iztrebkov divjih živali. A takšni ukrepi so potrebni tudi sicer, da ne vnašamo drugih bolezni, je še dodal Pribožič.

"Vsak naj bo pri svojih živalih pozoren na njihovo obnašanje in o morebitnih spremembah obvešča pristojne organe," je priporočal vodja svetovalne službe in dodal, da bodo, če bo prišlo kakršnega koli takšnega dogovora z upravo za varno hrano, o ukrepih posebej obveščali vsakega lastnika perjadi.

Da je pojav ptičje gripe za rejce povsem nova zadeva, je za STA dejal eden od večjih rejcev in tudi predsednik Perutninarske zadruge Ptuj Simon Toplak in dodal, da kakšnih konkretnih ukrepov še niso sprejeli, razen splošnih priporočil, ki pa jih tako izvajajo že nekaj časa. Sam ima sicer 30.000 piščancev, skupaj pa je v zadrugo včlanjenih 220 rejcev, ki predstavljajo okoli 70 odstotkov proizvodnje Perutnine Ptuj.

Kot je še dejal, naj bi v roku dveh ali treh dni tudi sklicali člane zadruge in jih obvestili o morebitnih dodatnih ukrepih za preprečitev bolezni. Sicer pa ima Toplak vso perjad na svoji farmi v zaprtih prostorih, tako da ta ni izpostavljena nevarnosti okužbe, medtem ko so živali pri tistih rejcih, ki imajo prosto rejo, zavarovane z gosto mrežo.

Kmetje z manjšim številom kokoši, ki jih je največ, uradno niso dobili nobenega obvestila o bolezni in ukrepih. Kmet iz Pragerskega, ki ima ob ostalih živalih vsega 20 kokoši, Anton Medved, sicer tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je za STA dejal, da so bili doslej o vsem obveščeni le iz medijev.

"Kokoši imamo ves čas zaščitene v ograji, danes pa jih bomo zaprli v zaprte prostore in tako poskrbeli za dodatno zaščito," je dejal Medved, ki prav danes pričakuje veterinarje za testiranje goveda, ki bodo morda hkrati kaj več povedali tudi o pojavu te bolezni in ukrepih. Dodal je, da ta ni nevarna za prenos na ljudi, a je potrebno zavarovati tudi živali, česar pa se kmetje zagotovo zavedajo tudi sami.

V Perutnini Ptuj so sicer že v sredo po potrditvi primera ptičje gripe na Pragerskem povedali, da zaščitne ukrepe izvajajo od sredine novembra, ko se je prvi tak primer okužbe pojavil v sosednjih državah. Ob tem so zagotovili, da so vsa njihova živila varna in zdravstveno neoporečna, saj vse postopke glede zaščite živali izvajajo v skladu s programom uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Državno središče za nadzor bolezni je že v sredo sprejelo sklep, da se na območjih območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oz. tako, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.