četrtek, 06. februar 2025 leto 30 / št. 037
Uberjevo podkupovanje evropskih politikov razkrilo temno plat »digitalizacije«
Britanski Guardian je razkril nov škandal z objavo dela od več kot 124.000 dokumentov, poimenovanih Datoteke Uber oziroma Uber Files, ki razkrivajo, kako so vodilni svetovni in evropski politiki, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in Neelie Kroes, nekdanja evropska komisarka za konkurenco v času, ko je Evropsko komisijo vodil José Manuel Barroso, pomagali pri spreminjanju zakonodaje v prid podjetja za prevoze ljudi in blaga, katerega moto je bil »nasilje zagotavlja uspeh.«
Diskretno dvorjenje premierjem, predsednikom, milijarderjem, medijskim mogotcem, oligarhom z namenom pridobiti njihovo podporo je del Uberjevega 90 milijonov dolarjev letnega lobiranja.
Emmanuel Macron secretly aided Uber lobbying drive in France, leak reveals https://t.co/kfeUXwD68G
— The Guardian (@guardian) July 10, 2022
Podkupovanje je bilo del strategije rekrutiranja močnih, da bi Uberju pomagali, da se uveljavijo v samem vrhu taksi industrije.
Po poročanju Guardiana je bil to »poslovni model« podjetja med letoma 2013 in 2017.
Britanski časnik je pridobil datoteke, ki razkrivajo, kako so vplivni evropski politiki, kot je predsednik Francije Emmanuel Macron, pomagali Uberju pri širitvi v Evropi.
Uber je francoskega predsednika v svojih poročilih opisoval kot pravega zaveznika.
V ekipi »sodelavcev« iz same evropske politične elite Guardian navaja, da je temu tehnološkemu gigantu, ki je kršil zakone, zavajal policijo, uporabljal nasilje, pomagala tudi nekdanja evropska komisarka Nellie Kroes, da bi se ekspanzivno povzpel na svetovni ravni lestvice uspeha.
Datoteke razkrivajo tudi poskuse lobiranja v prid Uberja s strani zdajšnjega ameriškega predsednika Josepha Bidna, nemškega kanclerja Olafa Scholza, nekdanjega britanskega finančnega ministra Georgea Osborna in nizozemskega predsednika vlade Marka Rutteja.
Dokumenti, ki vsebujejo več kot 124.000 zapisov, elektronskih sporočil, pogovorov, razkrivajo, kot poudarja Guardian, da je bil Macron, medtem ko so francoski taksisti protestirali proti Uberju, v stiku z vodjo tega podjetja Travisom Kalanickom, ki mu je po navedbah časnika obljubil, da bo reformiral zakone v korist Uberja.
Kot bomba so odjeknile obtožbe, da se je nizozemska podjetnica Nellie Kroes, ki je bila takrat med najvišjimi uradniki v Bruslju, v času, ko so bile proti Uberju vlagane tožbe, tudi zaradi obtožb spolnega nadlegovanja in je to podjetje spremljalo na stotine drugih škandalov, pogajala za vstop v podjetje, medtem ko je še imela mandat komisarke v Evropski uniji, nato pa je lobirala za to podjetje.
Sedanje vodstvo Uberja si že umiva roke nad temno preteklostjo.
Pravijo, da je ogorčenje delničarjev leta 2017 prisililo Travisa Kalanicka k odhodu in da nimajo nobene vloge v njegovih sumljivih poslih.
Poleg tega poudarjajo, da je bil njegov naslednik zadolžen za preoblikovanje vseh vidikov poslovanja, uvedel pa je izjemno stroge kontrole in spravil v red podjetje.
Zeleni vrtovec bo zmolil očenaš ali dva in zlezel nazaj v jajotov anus.
— stariha (@starihalj) November 26, 2021
Emmanuel Macron pa je kot minister za gospodarstvo v nekdanji francoski vladi v Uberju videl priložnost za napredek, ki naj bi ga Pariz potreboval za ustvarjanje novih delovnih mest.
French Parliament to debate Macron’s Uber dealings, as inquiry looms https://t.co/16L7EBqCPd
— The Washington Post (@washingtonpost) July 12, 2022
Guardian navaja, da je takratni francoski minister za gospodarstvo Macron želel pomagati, zato se je srečal s Kalanickom, čemur je sledilo sporno varovanje interesov omenjenega podjetja.
»Kmalu bomo plesali,« je dejal Uberjev lobist Mark McGann, po srečanju Macronom.
Snidenje z Macronom, tedanjim ministrom gospodarstva ene jedrnih držav Evropske unije je McGann opisal kot spektakularno.
»Minister Vrtovec ne ponuja digitalizacije, ampak še večjo prekarizacijo taksi prevozov. Kaj se zgodi, ko Uber pride? Vstopi v državo z zelo veliko denarja, izrine konkurenco in potem navije cene. Njihovi šoferji pa bodo vozili za 2 evra na uro.«
— Levica (@strankalevica) April 16, 2021
Miha Kordiš na Odmevih pic.twitter.com/JBrOyKAJtY
Spomnimo, nekaj podobnega se je dogajalo tudi na Slovenskem v času Janševe vlade, katere del koalicije je bila tudi ministrska ekipa iz NSi Mateja Tonina.
Vrtovec se je včeraj debelo zlagal, da je Ekonomsko-socialni svet podprl Uber. Kako podcenjujoč odnos ima do socialnega dialoga pove že dejstvo, da sploh ne ve, da na ESS odločitve sprejemajo z dogovorom. Iskanje konsenza je njegova glavna kvaliteta. 1 #ignoranca pic.twitter.com/1ATVaDqlBk
— Matej Klarič (@Matej_Klaric) April 14, 2021
Dokumenti razkrivajo, da sta Macron in Kalanick večkrat »zaplesala« v Parizu in Davosu.
Nato pa je Uber Macronu pisal pisma, v katerih se je zahvalil in predlagal akcijske okvire, ki bi lahko postali zakonodajni okvir v Franciji.
Malo pozneje je Macron podpisal odlok o olajšanju zahtev za pridobitev dovoljenj za voznike Uberja.
Macronov predsedniški kabinet, v katerem zdaj opravlja že svoj drugi mandat, je v zvezi z afero izpostavil, da so ga njegove prejšnje funkcije seveda pripeljale do »sodelovanja s številnimi podjetji, ki so se v teh letih ukvarjala z ostrim premikom v storitvenem sektorju, zato je moral lažje odpraviti administrativne in regulativne ovire.«
Nekdanja evropska komisarka za digitalne tehnologije in podpredsednica Evropske komisije Nellie Kroes je tudi v svoji domovini na Nizozemskem na vse kriplje lobirala v interesu Uberja.
Not good for Nellie Kroeshttps://t.co/1opzsuDRoz
— Declan Walsh (@deckie) July 10, 2022
Leta 2015 je policija vdrla v pisarno Uberja v Amsterdamu, Nellie Kroes pa je poklicala ministre in druge člane vlade, da bi jih prepričala, naj racijo opustijo.
Sodeč po dokumentih, ki so pricurljali v javnost, je Kroesova nato nagovorila nizozemskega premierja in ga »nadlegovala«.
Uber pa je želel, da sporočila prenese v urad nizozemskega premierja Marka Rutteja.
French president Emmanuel Macron has never hid that he was an early Uber supporter. But documents suggest that his backing for the company went far beyond what has been known publicly.
— The Washington Post (@washingtonpost) July 11, 2022
Internally, an Uber lobbyist described Macron as a “true ally.” https://t.co/eyCAJ3SC28 pic.twitter.com/pqwa2Weubh
Najhitreje rastoče podjetje na svetu, ki so ga spremljali številni škandali, je vodil izvršni direktor, ki je vodilnim zaupal, da »nasilje zagotavlja uspeh«.
Bojči, jaz nimam monopola, ker imam le 4 taksi podjetja v Sloveniji. Mi smo svoje lobistične stike prijavili, za razliko od @Uber. Zopet grdo klevetaš, to kar pišeš sta s podporo tvojega nizkotnega "black PR" počela Vrtovec in Andrijanič. Čista korupcija! #klevetač https://t.co/7JMFRPirCv
— Dejan Jefim (@djefim) July 11, 2022
»Uber« je postal eden najbolj znanih izvoznih izdelkov Silicijeve doline.
Poslovanje v petletnem obdobju pod vodstvom soustanovitelja Kalanicka je, kot nakazujejo razkriti dokumenti, temeljilo na kršenju zakonodaje, zato so se v podjetju interno šalili, da so pirati.
Izvršni direktorji so izrazili odkrit prezir do vseh, ki nasprotujejo njihovemu poslovnemu modelu, zato so nemškega kanclerja Olafa Scholza označili za »pravega komika.«
Guardian navaja, da je Kalanick, ko je Joseph Biden, tedanji podpredsednik ZDA v administraciji Baracka Obame, zamudil na sestanek s predstavniki podjetij na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, svojemu kolegu v sporočilu povedal, da bo imel Biden za pogovore z Kalanickom toliko minut manj, kolikor jih bo zamudil na pogovor.
Britanski časnik spominja, da je Biden po srečanju s Kalanickom svoj že pripravljeni govor v Davosu spremenil tako, da se je skliceval na izvršnega direktorja Uberja, čigar podjetje bi milijonom delavcev dalo »svobodo, da delajo toliko ur, kot želijo, in upravljajo svoja življenja, kot želijo.«
Ej Vrtovec!
— Rose (@rose_roseae) April 7, 2021
Uber ni digitalna mobilnost, ampak mobilnost z avtomobili, ki jih poganjajo fosilna goriva, šofirajo pa prekarci. To ni nobena prihodnost! pic.twitter.com/tDddlqo7ym
Guardian je vodil preiskavo razkritih dokumentov tako, da je podatke delil z medijskimi organizacijami po vsem svetu.
Več kot 180 novinarjev v 40 medijih (med njimi francoski Mond, ameriški Washington Post in BBC) bo v prihodnjih dneh objavilo serijo reportaž o »plesu« tehnološkega velikana s svetovno politično elito.
The #UberFiles come as Uber lobby hard to weaken EU legislation on rights for platform workers
— EUROPEAN TRADE UNIONS (@etuc_ces) July 11, 2022
We call on @RobertaMetsola to launch a European Parliament investigation into Uber’s anti-worker lobbying and suspend the accreditation of Uber's EU lobbyists pic.twitter.com/Ej1BVbkSix
Za zdaj (še) ni podatkov, da so se tega Uberjevega plesa udeležili tudi slovenski politiki, znano pa je, da so predvsem v Janševi vladi zelo navijali za »digitalizacijo« in prihod Uberja v Slovenijo.
Uberizaciji Slovenije pa so nasprotovali predvsem taksisti in stranke sedanje vladajoče koalicije.
Predvsem Levica.
This is Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo and Uber's Public Policy guy. In short, MBA is the... pic.twitter.com/rq8cum8Ia9
— Smetnjak (@Smetnjak) April 26, 2021
»Lahko rečem, da so tudi mene ta razkritja šokirala, večina teh dokumentov se nanaša na Uberjeve začetke, ko me še ni bilo zraven. Tak način dela mi je absolutno tuj,« je ob tem dejal Mark Boris Andrijanič.
Spomnimo, Andrijanič je nekdanji predstavnik podjetja Uber in do letošnjih volitev minister za digitalizacijo v vladi Janeza Janše.
Mogoče bi se morala malo @policija_si s tem pozabavat, predvsem stranko NSI, ki so za UBER lobirali 100/uro glavni akter pa poleg Tonina, Vrtovca še prvi in edini Mark Boris Andrijanič.
— Josip Broz (@JosipBroz12) July 10, 2022
Mislim, da bi bilo fino malo preverit premoženjska stanja in morebitne tajne račune. pic.twitter.com/JBwbV4dIr8
Poslanci bodo o predlogu zakona o odpravi škodljivih ukrepov prejšnje vlade, ki med drugim ukinja pravno podlago za vstop podjetja Uber v Slovenijo, razpravljali tudi na odboru za notranje zadeve.
V Franciji se že vrstijo zahteve po odstopu Macrona, podobno je tudi v drugih državah, kamor so segle lovke Uberja.
Vse več je tudi zahtev po okrepitvi delavske zakonodaje na področjih, kjer zaradi digitalizacije podjetja dosegajo velike estradobičke na račun brutalnega izkoriščanja delavcev.