Največ pomislekov glede "Magnine" cone še vedno med hoškimi kmeti

Okoli trideset občanov in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti se je danes v hoškem kulturnem domu udeležilo javne obravnave glede sprememb občinskega prostorskega načrta, ki se tičejo območja, na katerem naj bi v prihodnje zrasla proizvodna cona Hoče-Slivnica. Največ pomislekov na gradnjo Magnine tovarne so znova imeli okoliški kmetje.

Načrtovane prostorske spremembe in s tem povezano okoljsko poročilo so občanom pojasnili predstavniki podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument. Kot je povedal Rajko Sterguljc, gre za 92 hektarjev veliko območje v bližini letališča, namenjeno vzpostavitvi proizvodne cone za potencialnega investitorja, od tega 15 hektarjev zemljišč, ki so bila doslej namenjena pridobivanju gramoza, preostalo pa kmetijska zemljišča.

Po besedah Mire Vizovišek Motaln je končna ocena okoljskih analiz pokazala, da so predlagane spremembe občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju zakonskih predpisov in strokovnih podlag sprejemljiv poseg v okolje in ne bodo imele negativnega vpliva, nekatere vplive pa bo mogoče omiliti z ustreznimi ukrepi.

Kmete, ki se bodo morali odpovedati svojim sedanjim in po njihovem prepričanju najbolj kakovostnim zemljiščem, je najbolj razjezil predlagani omilitveni ukrep, s katerim bi skrčili za več kot sto hektarjev gozdnih površin in jih usposobili za kmetijsko proizvodnjo. Eden od najbolj glasnih Rado Lobnik je spomnil, da kaj takega ni mogoče storiti na hitro, še posebej pa ne zagotoviti kakovosti zemlje, kot so je bili deležni doslej.

Hoški župan Marko Soršak je pri tem poudaril, da takšen ukrep ni namenjen za nadomestna zemljišča kmetom, ki se bodo morali umakniti proizvodni coni, Sterguljc pa je še pojasnil, da bodo morali biti omilitveni ukrepi izvedeni še pred dodelitvijo uporabnega dovoljenja potencialnega investitorja ter da so ti del postopka pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije.

Pomirjeni z zagotovili predstavljavcev prostorskega načrta, ki bi ga hoški občinski svet lahko potrdil že na februarski seji, da jih spremembe ne bodo prizadele, so bili predstavniki Letalskega centra Maribor.

Po pojasnila je prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Ladimir Brolih, ki ga je zanimalo, če so pri prostorskih spremembah upoštevali tudi dejstvo, da se bo v prihodnjih letih končno vendarle začelo razvijati tudi mariborsko letališče, kar pomeni, da je že zdaj treba infrastrukturo načrtovati tako, da jih ne bo treba pozneje, ko bi lahko prišlo do ozkih grl, spreminjati.

Sterguljc je pojasnil, da je železniški tir načrtovan tako, da ga bo mogoče podaljšati do letališča, predvidena je 15 metrov široka tripasovna regionalna cesta, vodne kapacitete od gramoznice zadoščajo za vse potrebe, delno bodo rekonstruirali tudi priključek na avtocesto. Na energetskem področju je predviden plinovod iz Miklavža, elektriko pa bodo najprej zagotovili preko 20-kilovoltne razdelilne postaje Rače, pozneje pa je predvidena neposredna navezava na 100-kilovoltni daljnovod.

Na očitke kmetov, da je bilo možnih za vzpostavitev tovarne tudi več drugih lokacij, je Sterguljc pojasnil, da so preverili devet možnih lokacij po vsem Podravju, na koncu pa sta v ožji izbor prišli lokaciji v Hočah in Slovenski Bistrici. Slednja naj bi imela še boljša kmetijska zemljišča in je preveč oddaljena od železnice, zato so se odločili za aktualno.

Potencialni investitor je namreč zahteval vsaj 85 do 90 hektarjev veliko zemljišče, zato je odpadla poslovna cona nekdanjega Tama, Lenart nima železniške povezave, za lokacijo v Kidričevem pa so se po besedah Sterguljca zagrevali vsi drugi, razen lastnikov, ki so pojasnili, da tamkajšnji prostor še potrebujejo za razvojne načrte Taluma in Boxmarka.