Odgovor »ruskega propagandista«: Zakaj mazaške ovaduhe iz Reporterja in izdajalce svobode govora čaka zadnji krog pekla

Opozarjanje na napake in zločine zahodnih držav je v trenutku, ko se je razplamtela vojna v Ukrajini za nekatere postalo nekaj popolnoma neznosnega.

Zdaj, ko padajo bombe, jim je nenadoma »vse jasno« in ker so izbrali svojo »dobro« stran v tej vojni, ukrajinsko, so vsi, ki poročajo drugače ali opozarjajo na kar drugega že kar »propagandisti.«

Kar padajo bombe hočejo, da se vsi zberemo v njihovem taboru in ne dopuščajo nobenega drugačnega razmišljanja.

Z žaljivko, da smo »propagandisti« nas je prav zato, ker mislimo drugače, počastil nizkonakladni časnik Reporter, v lasti smetarskega barona Martina Odlazka.

Desničarski časnik je sicer tudi v nemilosti Janeza Janše in njegovih valptov.

Ti trdijo, da časnik deluje v interesu globoke države in da je njihov odgovorni urednik zaradi psihične nestabilnosti na tabletah.

Doslej sem mislil, da so te obtožbe lažne. Po tem sestavku, ko je odgovorni urednik dopustil objavo hujskaškega in nizkotnega zmazka proti našemu portalu pa res ne vem več, kaj naj si mislim.

Imajo Janša in njegove oprode tokrat morda le prav?

Kajti očitno je, da v tem uredništvu ravnajo nekoliko shizofreno in kjer se le da izkoristijo priložnost, da pokažejo svojo »pravovernost«, tako da se z lažmi in podtikanji včasih lotijo tudi kritikov Janše v upanju, da se bodo v očeh svojega nekdanjega idola in gospodarja znova vsaj nekoliko prikupili.

A vedno znova – zaman…

Lakajstvo Reporterja ostaja nesrečna zgodba, neuslišana ljubezen…

Desnici in njenemu šefu so se poskusili prilizniti tudi v sestavku, objavljenem 13. marca z naslovom »Proruska propaganda nekdanjega novinarja Mladine Igorja Mekine.«

V njem je Nenad Glücks zapisal naslednje:

»Medtem ko slovenski mediji poročajo o invaziji Rusije na Ukrajino, agresivni protizahodni politiki Putina, ruskih vojnih zločinih v Ukrajini in ukrajinskih branilcih domovine, pa lahko na portalu insajder.com najdemo povsem drugačno videnje dogajanja. Oziroma, gre za klasično propagando, v tem primeru prorusko.

Odgovorni urednik spletnega medija insajder je Igor Mekina, nekdanji novinar Mladine, ki je svojčas urejal področje zunanje politike na Dnevniku. Na njegovem portalu najdemo članke v stilu, da Rusi osvobajajo Ukrajino, o tem, da si je Zahod izmislil agresivnost Putina in da je Rusija z ukrajinsko vojno svet obvarovala pred 3. svetovno vojno.«

Nato sledi navedba o tem, kako »Mekina objavlja tudi navedbe ruske obveščevalne službe, da naj bi Ukrajina izdelovala jedrsko orožje« in še vrsto drugih.

Moti jih v en članek komentar uporabnika družbenih omrežij glede napada na porodnišnico v Mariupolu, ključen dokaz zločina podpisanega pa naj bi bilo dejstvo, da je »pred nekaj dnevi je portal insajder objavil članek, da je Rusija razkrila dokumente, v katerih obtožuje ZDA, da so »v ukrajinskih laboratorijih razvili viruse, ki lahko okužijo samo Slovane,« v Rusijo pa da naj bi »okužbe prinesli s pticami, žuželkami in netopirji.«

Na ravni dejstev so očitki Odlazkovega skropucala seveda smešni in neverodostojni.

Vsem je seveda takoj jasno tudi to: gre za mazaško akcijo in v časih nezakonite cenzure celotne EU - tudi za zaničevanja vredno ovaduštvo.

Za kazanje s prstom na notranje sovražnike, na izdajalce.

Lenoba avtorja je sicer osupljiva, kajti če bi samo prebral članek, na podlagi katerega je napisal svoj pamfletek, bi lahko videl, da je avtor ocene o tem, da si je »zahod izmislil agresivnost Putina« nihče drug kot priznani čikaški profesor mednarodnih odnosov John Mearsheimer, vodilni avtor verjetno najbolj vplivne teorije mednarodnih odnosov v tem trenutku.

Kaj to pomeni?

So sedaj tudi najbolj umne ameriške glave že ruski agenti«, ker slučajno opažajo nekatera dejstva, ki jih novinarčki Reporterja niso sposobni zanati?

Na Mearsheimerjevih analizah izpeljan sklep je zato lahko kvečjemu točen in celo če ni – to pomeni le, da Reporter za »ruske propagandiste« obtožuje najbolj eminentne ameriške strokovnjake.

In to tiste, ki so natančno in pravilno napovedali, kaj se bo zgodilo v Ukrajini, mi pa smo jih že mesece in leta pred tem citirali in opozarjali na isto – za razliko od Reporterja in podobnih medijev, ki znajo zgolj ponavljati resnično propagando o menda »norem Putinu« in njegovi »obnovi Sovjetske zveze«, ki jim jo servirajo pravi propagandisti – zahodni medijski lakaji.

Truth is prevailing #IStandWithPutin #RussianUkrainianWar #Putin #istandwithrussia pic.twitter.com/XBCW5VnIDV

— DANGAYA (@ymadangaya) March 3, 2022

Isto velja za opazko enega od uporabnikov družbenega omrežja, ki je samo opozoril na nenavadno podrobnost o tem, da se je v kopalnici bolnišnice, v kateri so se skrivali pripadniki neonacističnega bataljona Azov, videti čeber rdeče tekočine, ki bi res lahko bila tudi »lažna kri.«

Bistvo novinarstva je v poročanju, navajanju dejstev, lepiti etikete na tiste, ki to delajo, pa je intelektualen in profesionalen »poden«.

In prav na tem profesionalnem dnu se med drobnimi medijskimi odpadki zahodne ga imperija laži valjajo Reporter in podobni medijski pritlikavci, ko navajajo, da naj bi prorusko propagando širili že s tem, ko smo objavili navedbe ruskega obrambnega ministrstva, ki seveda še zdaleč niso brez podlage, kot bi to želeli predstaviti zahodni mediji.

Po tej logiki so tudi vsi mediji, ki objavljajo navedbe predstavnikov Pentagona, britanskega ali slovenskega obrambnega ministrstva – ameriški, britanski in propagandisti slovenske vlade!

Isto sporočilo je objavila tudi STA in večina medijev v Sloveniji. So tudi oni ruski propagandisti? 

Norost na Reporterju je očitno nalezljiva!

Takoj zatem sledi podobno pljuvanje po Tomažu Mastnaku zaradi njegove kritike rusofobije.

To me je sicer, priznam, nadvse razveselilo, kajti lepo je biti v dobri družbi.

S Tomažem Mastnakom me seveda druži precej več kot s pisuni večkrat večkrat prodanega Reporterja, ki se na trgu udinja zdaj temu in zdaj drugemu lastniku.

Enkrat jih kupi Delo, drugič prodajo dušo Martinu Odlazku.

In težko je seveda napadati Janšo, če si zakrknjen desničar. Ta razdvojenost se seveda vidi v pisanju Reporterja, bralci jim bežijo in zato poskušajo z napadi na razne »izdajalce« popravljati svoj uničen rejting.

Mastnak pa je mislil s svojo glavo že v času socializma in s svojimi zapisi pogosto nasprotoval večinskemu javnemu mnenju, kar odlika najboljših. In zato je vedno lepo, kadar te uvrstijo na isto stran s takšno osebo. In v tem smislu pljuvanje Reporterja razumemo kot veliko pohvalo.

Tudi sam sem zmeraj pisal tako, kot sem mislil, da je prav. Pa naj je šlo za zavzemanje za svobodo govora, za osamosvojitev, izbrisane, kritiko janšizma, zmeraj sem in bom pisal tako, kot mislim, da je prav.

Kritiziral sem tudi napad na Libijo. Takole se je (glej spodaj) izteklo, medtem ko je večina slovenskih medijev uboju Gadafija ploskala.

‼️This is what Western barbarians call civilization. The joy of the grany evil at the brutal assassination of Muammar al-Gaddafi and the destruction of the richest African country. The beast that killed 100,000 people in Libya. The face of evil. Pih. Barbarians‼️ pic.twitter.com/MwKjSVpE0h

— John Doe (@Aleksan41623976) March 3, 2022

Ne glede na javne kritike, zaplembe, uničevanje medijev ali osebne kazenske pregone, ki sem jih bil prav tako deležen.

Že pred več kot 30 leti, sem delal enako in ko danes glasnih pisunov iz Reporterja ni bilo videti nikjer.

Morda so takrat nosili še plenice, to je že kar daleč, ampak hkrati še razlog več, da se na takšne opazke »majskih hroščev« in podobnih borcev za svobodo– zgolj posmehnem.

Še posebej tudi zato, ker je tako zelo očitna dvoličnost teh pisunov, ki danes točijo krokodilje solze zaradi Ukrajine. 

To pa je tema, ki si zasluži nekaj več pozornosti.

Nobenega med njimi namreč nisem videl na sceni, da bi protestirali zaradi »ubogih civilistov« ko je na primer NATO v Srbiji leta 1999 res namerno uničeval civilno infrastrukturo in ubijal civiliste, tudi otroke.

Ali pozneje, v Iraku, Afganistanu, Libiji, Jemnu, Siriji... Sam sem bil dosleden kritik vseh teh intervencij.

Spomnim se novinarskega kolega, ki je dejal, kako srečen je, da je NATO udaril po ZRJ in na uredniškem sestanku pokazal na škatlico svojih cigaret »Lucky Strike.«

To je bil za večino novinarjev v Sloveniji le »srečen udarec.«

Kolega je hitro napredoval in danes je znan urednik osrednjega medija.

In spomnim se, s kakšno težavo sem, ko je NATO z manevrirno raketo zbombardiral RTV Srbijo, izprosil Janija Severja, da mi je dovolil v Mladini objaviti eno ubogo stran teksta o tem, da se civilnih objektov in novinarjev v vojni ne sme ciljati in da je to zločin.

V tistih časih so me včasih še povabili v kakšen studijo, kjer sva z dr. Antonom Beblerjem, doslednim zagovornikom zveze NATA, razpravljala o tem, ali je ta politika dobra in kaj pomeni intervncija zveze NATO.

Ker veliki večini »kolegov« se je tista vojna zdela čisto v redu.

Danes pa je cel vik in krik, ko je Rusija – potem ko je ure vnaprej obvestila ljudi, da bo napadla telekomunikacijska vozlišča in da naj civilisti gredo vstran od njih – natančno zadela na primer stolp v Kijevu, kjer je uničila samo releje.

Stolp pa je ostal cel, ne kot tisti na Avali, ki ga je NATO zrušil.

Ampak v Sloveniji seveda nihče ni opazil razlike, prav tako ne, da st internet in elektrika v Ukrajini še vedno v pogonu. Celo voda teče povsod.

Ne pa kot leta 1999, ko je NATO z grafitnimi bombami uničeval civilno električno omrežje in uničeval vodne zbiralnike!

Zato, kot bi rekli vaši in naši zavezniki Američani – give me a break!

Po domače – speljite se mi s svojimi jokavimi komentarji zaradi Ukrajine in jadikovanjem, ker ne poročamo enako kot, vsa vesoljna Slovenija.

Nismo in nikoli ne bomo!

Poglejmo sedaj, kao o vojni v Ukrajini pravi visok nekdanji častnk ameriške vojske. Da je Putin zahod opozarjal na to, da naj se ne približujejo mejam Rusije 15 let in da se je sedaj odzval.

In da so ZDA naredile veliko napako. 

Če ste bili tiho zadnjih 30 let, če ste navijali za bombardiranje Srbije (pa ne me gnjavit prosim s smešnimi ugovori, češ da je to bila pa neka čisto drugačna, humanitarna intervencija), potem molčite lepo še naprej.

Vi ste bili tiho ob vseh intervencijah, od Bosne naprej, ki sem jim podpisani vedno nasprotoval in jih kritiziral, pa lepo bodite tiho še naprej ali pa poročajte sedaj o napredovanju ruske vojske, tako kot ste 20 let poročali o napredovanju ameriške v Iraku, Afganistanu, Siriji, Libiji in celi vrsti drugih držav, ki so se jim znašle na merku.

Vsaka vojna je seveda zločin proti miru in seveda smo vsi za mir in zoper vse, kar ogroža človeška življenja. Nihče ne more biti neprizadet ob izgubah življenj in tudi sam nisem.

Opozarjanje, da je Rusija ravnala v samoobrambi ni opravičevanje vojne. Je samo opozorilo, da je potrebno za to, da bi to vojno razumeli in jo končali razumeti njene prave vzroke zanjo.

Ker s temi dobesedno bedarijami, ki jih poslušamo 24 ur na slovenskih in zahodnih medijih – ne bomo prišli nikamor – le do tretje svetovne vojne.

Razumete, ali moramo to narisat?

Ta vojna je bila popolnoma nepotrebna in bilo je veliko možnosti, da do nje sploh ne pride – toda zahod (beri: ZDA) je želel drugače.

In tudi zdaj ni dobra – predvsem pa ni dobra za Evropo in Rusijo.

Sedaj se bodo ZDA v Ukrajini seveda borile »do zadnjega Ukrajinca« in Ukrajinci bodo to spoznali prej ali slej.

Joe Biden je naredil največjo napako v svoji karieri, tragično, fatalno. Je demokrat, ni kot Trump, toda tu je svet popeljal v katastrofo.  

Kritik o naši »propagandi« ob tem ne jemljem resno tudi zato, ker prihajajo iz ust nekritičnih promotorjev preteklih vojn in kršitev mednarodnega prava.

Ko sem v preteklosti kritično opozarjal na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA in zaveznic in na veliko verjetnost, da se bo to nadaljevalo drugje, kjer zahodu ne bo po volji, je večina »analitikov« zmajevala z glavo, se delala norca in si polnila žepe z denarjem, ki je pritekal v njihove žepa s propagando v korist NATO-a.

Ne pozabimo, slovenski državni zbor je priznal enostransko odcepitev Kosova, slovenski mediji pa so ploskali ob nezakonitih intervencijah ZDA na Balkanu in drugje po svetu.

Tisti, ki smo na to opozarjali pa smo bili potisnjeni na obrobje. Ali izgubili službe.

Spodaj je še en jasen video dokaz vseh napak zahoda. Prav na to opozarjamo!

Facebook in Twitter ta in zgornji posnetek po navedbah naših bralcev - stalno brišeta!

Zakaj? 

Ker je kritična analiza postala - propaganda?

Prav zaradi takšnega etiketiranja in cenzure razumnih ljudi smo sedaj tu, kjer smo.

In zdaj, izvolite – račun je prišel, sedaj kar sprejmite v svoje roke to, kar ste pridelali v vseh teh letih ignorance,  enostranskega poročanja in namerne propagande v korist zveze NATO.

Sprejmite begunce, staginflacijo, nazadovanje Evrope, visoke cene bencina, strah in trpljenje, mrtve in ranjene, pekel vojne in propada, sedem jezdecev apokalipse – vse to je vaše, ne naše delo.

Prav vi, dragi kolegi novinarji iz tednikov, dnevnikov, televizij in »osrednjih medijev«, kot se radi imenujete, vi, ki vas danes tlači Janševa trda peta (no, malce ste si to, kar se vam dogaja, z molkom ob intervencijah in preganjanju južnjakov vendarle tudi zaslužili, mar ne?) nas s svojim podpiranjem vojn ZDA in zaveznikov pripeljal točno na prag tretje svetovne vojne in do največje vojne v Evropi po drugi svetovni vojni, za katero pa so, da bo popolnoma jasno – odgovorni naši zahodni politiki in ne Rusi.

In pri tem stališču ostajam, pa če se postavite na glavo in me še stokrat označite za »ruskega propagandista.«

Kajti vsi dobro vemo, da ste skupaj z zahodnimi politiki za točno za to vojno, za kri in uničevanje odgovorni tudi vi, lakaji tipa a la Reporter.

In teh »reporterjev«, priključenih oziroma »embedanih« v vseh redakcijah, plačevanih tudi direktno s strani zveze NATO reportaže v tujini (ste se kdaj vprašali, koliko novinarjem je NATO plačal prevoze do Iraka, Afganistana?! Vprašajte Dnevnik, Delo in ostale!) je malo morje in vsi imajo oziroma imate – kri na rokah.

Sam sem jih poslal par v Irak in Afganistan, tako da vem, kaj govorim!

In po vsem tem si upate še trditi, da s(m)o propagandisti tisti, ki opozarjamo na to, da je Rusija po petih krogih širitve zveze NATO ravnala pričakovano in v samoobrambi, ne pa vi, ki ste se desetletja naslajali nad ameriškimi vojnami in stotisoči mrtvih ob »širjenju demokracije« po svetu?

To je res višek cinizma.

Tej perverznosti »reporterjev« bi se lahko smejali, toda zaradi takega pljuvanja in lepljenja etiket so glavo izgubili še številni novinarji, zato se s tem ni mogoče hecati.

In zato to, kar si je privoščil Reporter, ko nam je nalepil svojo etiketo ni samo neetično, pač pa je tudi izjemno izdajalsko.

Za kako nemoralne osebke gre, dobro kaže primer kolumnista Dela Luka Lisjak Gabrijelčiča, ki je na tviterju zapisal, da je treba ljudi, kot je Mastnak, ki opravičujejo Putinovo invazijo, izločiti iz javne razprave. »Žogica je na uredništvu Dnevnika. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«

cenzura-vsebin.jpg

Namestnik odgovornega urednika Darjan Košir, nekdaj Delov dopisnik iz Moskve, mu je odvrnil, da je utišanje kolumnista konkurenčnega zelo putinovsko in orbanovsko. »To predlaga dolgoletni oproda Janeza Janše, in to proti piscu, ki je za svobodo tiska nosil glavo naprodaj še v trdem socializmu.«

»Cia dela z nacistični kolaboranti in neonacisti že dolgih 70 let. ZDA delajo vsaj za svojo kratkoročno korist, četudi iluzorno. Evropejci pa so zblazneli. Njihova rusofobija je vredna nacističnih propagandnih filmov z začetka operacije Barbarossa,« je med drugim zapisal Mastnak, Gabrielčič pa je ob tem zahteval cenzuro.

Vojne imajo neprijetno lastnost, da razkrijejo vse najboljše in najslabše v ljudeh.

To je že dolgo znano. In tako je tudi tokrat.

Košir in Mastnak imata seveda prav. Mastnak se je znova pokazal v svoji najboljši luči.

Gabrijelčič pa se je razkril kot prodana duša, kot licemer, hlapček zahoda, spletkar in cenzor.

Izdaja se za intelektualca, nima pa toliko poguma, da bi z tistimi, s katerimi se ne strinja, prekrižal intelektualne meče, pač pa raje kliče na pomoč tiransko državo in zahteva, da se tistim ki mislijo drugače - zapre usta!

Kakšen moralni in etični padec, kako nemoralna in ogabna je ta zahteva od nekoga, ki se ima za zgodovinarja in izobraženca!

Sam nisem veren, ampak stavil bi, da je večina »kolegov« na Reporterju, (skupaj z omenjenim lisijaškim Lisjakom, ki se Delu prodaja kot zmeren desničar, v resnici pa je navaden fašist), zelo bogaboječih.

In zato jim predlagam, da naj se čim prej ozrejo v svoje temačne duše in se vprašajo, v kateri krog pekla spadajo po tem, ko na tako sprevržen način napadajo druge medije, kolumniste in novinarje.

Meni je, pa čeprav sem laik, na primer povsem jasno, da zagotovo spadajo v zadnji krog pekla.

Robert Kennedy je sicer menil, da tja spadajo tisti, ki so »nevtralni v času moralnih kriz.«

Nekdanji predsednik EU Donald Tusk pa je bil prepričan, da je v peklu »posebno mesto rezervirano za zagovornike brexita.«

Sartre pa je menil, da so »pekel drugi.« In danes vidimo, da je imel še kako prav...

Toda, če natančno sledimo Danteju, potem je povsem očitno, kdo zares sedi v tem zadnjem krogu pekla – to pa so izdajalci.

»Izdajstvo: Najgloblji krog pekla, kjer prebiva Satan. Tako kot pri zadnjih dveh krogih je tudi ta razdeljen na štiri kroge. Prva je Caina, poimenovana po svetopisemskem Kajnu, ki je umoril svojega brata. Ta krog je za izdajalce družine. Druga, Antenora - iz Antenorja iz Troje, ki je izdal Grke - je rezervirana za politične/nacionalne izdajalce. Tretja je Ptolomaea za Ptolemeja, Abubusovega sina, ki je znan po tem, da je Simona Makabeja in njegove sinove povabil na večerjo in jih nato umoril. Ta krog je za gostitelje, ki izdajo svoje goste; strožje so kaznovani zaradi prepričanja, da imeti goste pomeni vstopiti v prostovoljno razmerje, izdaja zveze, v katero je bila sklenjena prostovoljno, pa je bolj zaničljiva kot izdaja zveze, v katero se rodi. Četrti krog je Judecca, po Judi Iškariotskem, ki je izdal Kristusa. Ta krog je rezerviran za izdajalce svojih gospodov/dobrotnikov/gospodarjev. Tako kot v prejšnjem krogu imajo pododdelki vsak svoje demone in kazni,« nam pojasni ena od interpretacij Dantejevega Pekla.

Novinarji in komentatorji, ki druge novinarje in komentatorje še posebej v času vojn in hudih mednarodnih napetosti etiketirajo kot propagandiste in služabnike tujih držav zgolj zato, ker mislijo drugače, so seveda izdajalci najslabše sorte.

Se spomnite Slavka Ćuruvije? No, na to mislim.

So morilci svobodne besede, izdajalci zveze svobodnih ljudi, v katero so sam vstopili, ko so postali člani demokratične družbe in so hkrati tudi nacionalni izdajalci, čeprav na prvi pogled branijo interese lastnih držav.

curuvijamestozlocina.jpg

Njihovo domoljubje je lažno.

V resnici izdajajo sodržavljane, saj uničujejo svobodo govora, na kateri je utemeljena njihova svoboda.

Predvsem pa so morilci svojih poklicnih bratov, novinarjev, svoje profesionalne družine, tistih, ki tako kot oni živijo od lastnega poročanja in razmišljanja.

In to je najhujša, najnižja oblika izdajstva.

Nižje res ne gre.

In zato vam sporočam grenko resnico: res je, ni dvoma, vi, izdajalci svobodne besede, vi brez dvoma sodite v zadnji krog pekla!

In zato - pokesajte se zaradi svojih hudih grehov, dokler imate še čas!

In Bog vam pomagaj.

Ker mi vam ne bomo.