REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU Informbiro

Označiti celotne televizijske kanale za »propagandne« je neverodostojno in neumno. Ob tem pa še neuspešno. EU je s to kratkovidno odločitvijo pljunila na lastno povojno zgodovino. Samo fašizem, nacizem, stalinizem in podobni totalitarni sistemi so prepovedovali poslušanje tujih radijskih postaj in branje medijev.

»Imperij laži« – s temi besedami je ruski predsednik Vladimir Putin po uvedbi evropskih gospodarskih sankcij proti Rusiji komentiral ukrepe »Zahoda.«

Tako smo se znova vrnili v čase cenzure, v čase stalinizma, toda tokrat v t. i. jedrnem delu EU, v državah, ki so v času sovjetskega stalinizma in pozneje zagovarjale svobodo misli in besede.

In takoj zatem so države EU, ZDA in druge »zahodne zaveznice« od Velike Britanije pa do Avstralije sprejele ukrepe, s katerimi so te besede v celoti upravičile.

Prepovedale so namreč predvajanje kanalov RT in Sputnik.

Dan zatem so se tej cenzuri pridružili še YouTube, Facebook (no, Meta), Twitter in TikTok – isti, ki ga je pred tem že skoraj ukinil nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, pozneje tudi sam na udaru cenzure velikih ameriških medijev.

In tako smo se znova vrnili v čase cenzure, v čase stalinizma, toda tokrat v t. i. jedrnem delu EU, v državah, ki so v času sovjetskega stalinizma in pozneje zagovarjale svobodo misli in besede. In zdaj so vse to, kar je bilo desetletja zgled za ljudstva v vseh nedemokratičnih državah, tudi v Sloveniji nekoč - poteptale.

Gre seveda za popolnoma nezakonit, neustaven, nedemokratičen in kot tak absolutno neevropski, predvsem pa izjemno poguben korak, ki bo najbolj škodil tudi sami Evropski uniji in njenim državljanom.

To travestijo je najprej napovedala predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, ki za takšne prepovedi svobode govora, v konkretnem primeru – medijev, seveda sploh ni pristojna.

Kako bo EU po tem neverjetnem debaklu lahko še solila pamet Pekingu in Moskvi, češ da Rusija in Kitajska nista svobodne družbe? Bodo voditelji EU sedaj trdili, da je evropska cenzura – lepša? Morda manj uničujoča za demokratično družbo?

Nekdanja nesposobna in zasmehovana obrambna ministrica nemške vlade je ob opravičevanju cenzure v stilu orwellovskega novogovora navajala celo vrsto menda upravičenih razlogov za ta korak.

Enako glasen je bil zmedeni evropski zunanji minister, Španec Josep Borrell, ki je razlagal, da mora EU preprečiti širjenje »ruske propagande.«

Pri tem koraku je seveda vdano in vneto, najbrž celo navdušeno sodelovala tudi slovenska politična vrhuška, ki je poskrbela, da kanal RT nemudoma izgine iz shem Telemacha, T-2, Telekoma in ostalih.

Pri tem so presenečenim gledalcem ta podjetja lažnivo zagotavljala, da gre za »tehnične težave«, ki »jih odpravljajo.«

Neverjetno! Se spomnite šal, ki so zadevale »Radio Erevan« iz časa komunizma? Kdo bi si mislil, da se nam bodo vrnile v času menda svobodne Evrope!

Le kako je mogoče, da smo se nenadoma vrnili v čase Informbiroja.

Informbiro je bil nekakšna povezovalna organizacija vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi. Bil je ustanovljen z namenom, da rešuje medsebojna vprašanja komunističnih strank, da enotno nastopa v svetu v imenu komunizma in da obvešča javnost o stanju komunističnih partij, zlasti v načelnih zadevah.

Poteza EU je ob tem ne le skrajno nespametna in nedemokratična, ampak tudi patetična, saj je kanal RT še naprej prosto dostopen na internetu.

To je pomenilo, da se glasu iz držav Zahoda, kamor smo verjeli, da se je zatekla demokracija in vse njene dobrine – ni smelo slišati.

In sedaj smo, le nekaj desetletij pozneje s prepovedjo ruskih medijev dobili sprevrženo različico podobne tvorbe – EU Informbiro!

Istočasno se je v EU začel medijski pogrom proti vsem, ki glede tega, kar se dogaja v Ukrajini, mislijo le nekoliko drugače.

Še malo, pa bodo ustanovili ministrstvo resnice, kar bodo najbrž z navdušenjem sprejeli evropski avtokrati od Viktorja Orbána na Madžarskem, preko tistih na Poljskem do Janeza Janše, ki so doslej bili na udaru Evropske komisije in evroposlancev zaradi teptanja medijskih svoboščin in demokracije doma.

Ob vsem tem so se – kakor da bi bila tudi sama EU že v vojni z Rusijo – lotili iskanja Putinovih krtov podobno kot so to svojčas počeli špiclji Jósifa Visariónoviča, nakar se je vsesplošna norost pri razkrivanju notranjih sovražnikov sprevrgla v javne obrede »samokritik«, znanih iz svinčenih časov stalinizma.

Nemčija, nekoč najbolj razumna država glede politike do Ukrajine se je znašla sredi procesa pregona vseh, ki so pretirano »božajoči« do Vladimirja Putina.

V Nemčiji je nekdanja obrambna ministrica že priznala svojo naivnost zaradi pretiranih simpatij do Rusov in se javno izpovedala in pokesala.

Nemčija, nekoč najbolj razumna država glede politike do Ukrajine se je znašla sredi procesa pregona vseh, ki so pretirano »božajoči« do Vladimirja Putina.

Olaf Sholz pa se je pokazal za popolnoma nesposobnega lastnega razmisleka. Pokleknil je pred ZDA, ki so si tako s svojo brezkompromisno politiko v celoti podredile Evropo in jo za prihodnja desetletja priklenile na svoj pregrešno drag utekočinjen plin.

Vlade držav članic EU ob tem uvajajo celo kazni za »zanikovalce agresije«, nekdanje evropsko carstvo svobode pa se spreminja v velikanski neostalinistični lager, v katerem bo odslej dovoljeno le še hvaliti modrost in odličnost evro-ameriških voditeljev, ki so svet zaradi svoje kratkovidnosti in globokega sovraštva do Rusov prignali na sam rob termonuklearne vojne.

Vse to je tudi kratkovidno, kajti Putin bo iste metode zatiranja svobode izražanja lahko v prihodnje še bolj odločno uporabil znotraj države in preganjal kritike njegove oblasti. Sedaj se bo lahko skliceval celo na »evropske standarde« pri pregonu verbalnih deliktov.

Vse to bo seveda nekega dne v pravnem pogledu najbrž »padlo« na sodiščih ali vsaj na Evropskem sodišču za človekove pravice (razen če evropolitiki tudi sodnike ne bodo pred tem »glajhšaltali«, kot to že počnejo na primer na Poljskem), kar je seveda v nasprotju z temeljnimi normami evropskega in mednarodnega prava.

Toda do tedaj je še nekaj let. Za politike, ki ciljajo samo na naslednje volitve čez nekaj mesecev pa je to povsem dovolj dolga doba za maltretiranje svojih sodržavljanov in občudovanje zvestih podložnikov.

Vse to je tudi kratkovidno, kajti Putin bo iste metode zatiranja svobode izražanja lahko v prihodnje še bolj odločno uporabil znotraj države in preganjal kritike njegove oblasti. Sedaj se bo lahko skliceval celo na »evropske standarde« pri pregonu verbalnih deliktov.

Poteza EU je ob tem ne le skrajno nespametna in nedemokratična, ampak tudi patetična, saj je kanal RT še naprej prosto dostopen na internetu, na primer TUKAJ.

Na spletni streni RT-ja je dovolj miško postaviti na tri črtice levo zgoraj (Feeds), klikniti in nato klikniti še enkrat na besedico Live – pa se prikaže tekoče predvajanje televizije, tiste, ki sta vam je von der Leynova in Janša želela prepovedati!

Vse skupaj je povsem bedasto, kajti v EU ni mogoče na preprost način prepovedati dostop ljudi do najbolj preprostih informacij, do katerih lahko z dvema klikoma pride skoraj vsak.

Za kaj takšnega se bo EU morala spremeniti v nekaj, kar bo podobno Kitajski. Ali še hujše.

Bo sedaj to nov cilj združene Evrope? Smo se torej vsi borili zaman, za totalitarizem z evropskim obrazom?

Kaj je to, kar ne smemo videti ali slišati na kanalu RT ali Sputnik?

Kaj nam naši evropski voditelji prikrivajo, zakaj ne zaupajo ljudstvu, zakaj se bojijo, da bodo državljani EU nasedli »ruski propagandi«?

Očitno menijo, da smo volivci nesposobni razumeti, zakaj v Ukrajini v resnici gre.

In kaj je naslednje? Nam bodo morda po dveh letih različnih omejevalnih ukrepov zaradi kovida prepovedali še volit? Zdi se namreč kot da menijo, da sami najbolje vedo, kaj je za nas najbolje, kajti sami – uboge ovce – nismo sposobni to dojeti.

Naj bo jasno: Putin je napadel Ukrajino, vendar je bil v to dobesedno prisiljen zaradi popolnega ignoriranja legitimnih zahtev Rusije. Toda evropski in slovenski politiki, cenzorji in hlapci ZDA, graditelji in lakaji zahodnega imperija laži in ne Putin - so največji krivci za to vojno.

Jasno, s tem bodo le nekaterim, tehnično povsem neizobraženim, ki verjetno niti doslej niso nikoli gledali teh kanalov onemogočili, da bi videli še drugo plat medalje. In nič več.

Po drugi strani pa so ti kanali še vedno na voljo na platformah Odysee in Rumble.

In celo če bi prepovedali te, bo še vedno mogoče dostopati do ruskih kanalov s pomočjo servisov VPN in ne nazadnje celo preko Telegrama ali satelitov. Skratka, cenzura RT-ja in Sputnika je obsojena na neuspeh.

Velikega učinka ne bo, seveda pa bo imelo vse skupaj ohladitveni učinek tudi na osrednje medije.

Na ozemlju EU se bo slišala samo ena resnica, vse, kar ji bo nasprotovalo pa bo preganjano, če ne izbrisano, potem pa marginalizirano.

Ob vsem skupaj RT in podobni kanali sploh niso neko izjemno nevarno propagandno orodje. Med njihovimi novicami je cela vrsta takšnih, ki bi dejanjem Putina in ruske države lahko škodile oziroma jih obravnavajo v kritični luči.

Ne gre za laži, ki bi bile podobne trditvam, ki jih zdaj lahko slišimo tudi na RTV SLO, da so namreč partizani krivi za poboj prebivalcev Dražgoš, ne pa nacisti, ki so jih usmrtili. Tako očitnih laži ne na kanalu RT ne na Sputniku pa ni moč zaslediti.

Kako naj informacije na RT-ju, da so na primer Putinu odvzeli črni pas iz taekwon-doja ali da so v Ukrajini zbombardirali civilne cilje, da EU obtožuje in obsoja Rusijo geopolitičnega terorizma, da je rubelj zaradi vojne v Ukrajini strmoglavil, da bo Francija sprožila propad ruskega gospodarstva - neposredno koristijo ruski vojaški akciji v Ukrajini?

Kako vse te informacije, ki jih itak delijo tudi mediji na Zahodu – sploh lahko vplivajo na mnenje in razpoloženje državljanov EU?

Seveda tudi ruski mediji cenzurirajo, toda ne toliko s tem, kar objavljajo, kot s tem, kar ne objavljajo. To pa se da videti drugje - in obratno, na njihovih medijih lahko vidiš to, česar v zahodnih praviloma ni.

Dejstvo je, da je na ruskih kanalih večina povsem običajnih novic, med njimi pa so tudi takšne, ki jih na zahodnih kanalih ni.

Vmes je tudi kanček propagande, toda takšne, da jo tudi povprečen gledalec ali bralec hitro razkrinka. V bistvu gre predvsem za predstavljanje tistih vidikov in podatkov, ki jih na zahodnih kanalih ni, ne pa za očitne laži.

Označiti celotne televizijske kanale za »propagandne« je zato neverodostojno in neumno. Ob tem pa še neuspešno. EU je s to kratkovidno odločitvijo pljunila na lastno povojno zgodovino. Samo fašizem, nacizem, stalinizem in podobni totalitarni sistemi so prepovedovali poslušanje tujih radijskih postaj in branje medijev.

Če bi primerjali, ne gre za laži, ki bi bile podobne trditvam, ki jih zdaj lahko slišimo tudi na RTV SLO, da so namreč partizani krivi za poboj prebivalcev Dražgoš, ne pa nacisti, ki so jih usmrtili. Tako očitnih laži ne na kanalu RT ne na Sputniku pa ni moč zaslediti, v resnici –, če to opišemo v jeziku pravnikov - gre predvsem za predstavitev nasprotnih mnenj ali dejstev, ki jih praviloma predstavljajo profesorji, analitiki in komentatorji iz uglednih zahodnih univerz, inštitucij in držav, ki so na Zahodu, torej ameriški, britanski, nemški...

In kdor gleda »zahodno« in »rusko« ali »kitajsko« propagando vzporedno, si seveda lahko ustvari dokaj objektivno sliko o svetu.

Označiti celotne televizijske kanale za »propagandne« je zato neverodostojno in neumno. Ob tem pa še neuspešno.

EU je s to kratkovidno odločitvijo pljunila na lastno povojno zgodovino. Samo fašizem, nacizem, stalinizem in podobni totalitarni sistemi so prepovedovali poslušanje tujih radijskih postaj in branje medijev.

Zadnjega obdobja tistega časa se nekateri še spomnimo.

Nikoli ne bom pozabil, kako so jugoslovanski cariniki v času socializma brskali po avtu, ko smo tedaj kot novinarji Mladine odnesli čez mejo, v Gorico vprašanja za intervju k nekdanjemu domobrancu Vinku Levstiku.

Ali kako je javni tožilec v Mariboru prepovedal Katedro, katere odgovorni urednik sem bil in jo dal zapleniti in uničiti. Zatem pa še Mladino, ker je prenesla za tedanjo oblast sporne vsebine iz mariborske Katedre.

Na isti način je beograjsko sodišče prepovedalo in zaplenilo slovenski časnik, ker smo v njem kritizirali Miloševića.

In zdaj smo se vrnili v temačne čase, ko so s pozivanjem na omejevanje »ruske agresije« sramotno in neutemeljeno prepovedali svoboden pretok informacij v Evropi, kar nismo doživeli niti v času razpada SFRJ in embarga OZN, ko so se vsi časniki vseh držav nekdanje Jugoslavije v Sloveniji prosto prodajali.

Pri vsem skupaj v tej krasni novi Evropi naših dni, ki bi bila za Aldousa Huxleyja prava nočna mora, ni slišati skoraj nobenega glasu proti tej neverjetni sramoti.

Pri vsem skupaj v tej krasni novi Evropi naših dni, ki bi bila za Aldousa Huxleyja prava nočna mora, ni slišati skoraj nobenega glasu proti tej neverjetni sramoti.

V Sloveniji so v Društvu novinarjev Slovenije tiho kot miške.

Kako dolgo bodo ti, očitno zaradi evropske vojne propagande prestrašeni branilci svobodne besede še tiho?

Ker gre za cenzuro, sem mislil, da bodo o tem kaj napisali vsaj na spletni strani Necenzurirano.

Žal nič – samo nekaj o tem, kako da ima tudi SDS odprt predvolilni račun na ruski Sberbanki...

Medtem se nad Rusi po svetu dogaja neverjeten pogrom, ki spominja na uvod v bratomorne vojne na Balkanu.

Ruske študente že mečejo s tujih fakultet v Evropi, ruskega diregenta pa je Münchenska filharmonija odpustila, ker se ni želel opredeliti proti »ruski agresiji.«

V nekaterih restavracijah v Nemčiji in Romuniji nočejo služiti ruskih strank…

Le kam to vodi?

K javnim linčem?

Se je vsem čisto zmešalo?

V Sloveniji so v Društvu novinarjev Slovenije tiho kot miške. Kako dolgo bodo ti, očitno zaradi evropske vojne propagande prestrašeni branilci svobodne besede še tiho?

In kako se godi propagandni vojni na naši strani?

CNN je menda že objavil, kako so novinarja, o katerem so pred nekaj leti poročali, da je bil ubit v Iraku, pravkar (znova?) ubili Rusi.

Ob blokadi ruskih kanalov zdaj ne bo nikogar, ki bi lahko te in podobne laži preveril in razkrinkal.

Kam je izginilo tisto osrednje pravilo v novinarstvu, da je potrebno preveriti obe strani, vsa dejstva?

In tako bo laž še bolj zavladala tudi v Evropski uniji – s pomočjo same EU.

Kako bo EU po tem neverjetnem debaklu lahko še solila pamet Pekingu in Moskvi, češ da Rusija in Kitajska nista svobodne družbe? Bodo voditelji EU sedaj trdili, da je evropska cenzura – lepša?

Nizko smo padli. In vse to zgolj zato, ker je EU verjela v svojo liberalistične pravljice ter se pustila zapeljati vojnim dobičkarjem iz zveze NATO in ZDA, ki so pravi krivci za to vojno.

Manj uničujoča za demokratično družbo?

Nizko smo padli. In vse to zgolj zato, ker je EU verjela v svojo liberalistične pravljice ter se pustila zapeljati vojnim dobičkarjem iz zveze NATO in ZDA, ki so pravi krivci za to vojno.

Širiti vojaški blok proti mejam velike sile je nevarno. Mednarodno pravo gor ali dol – realistična teorija mednarodnih odnosov uči, da je odziv neizogiben.

In zato Putinova reakcija ni »nora« - pač pa je pričakovana in logična.

Seveda ni prav, da ena država napade drugo, ji odtrga kos ozemlja in razglasi za neodvisno državo. Gre za nesporno kršitev mednarodnega prava.

Toda – kdo je s tem začel prvi? In kdo se je prvi skliceval na »humanitarne« razloge pri spreminjanju meja?

In ne, letnica tega dejanja ni 2022, niti 2008, pač pa je 1999.

ZDA in velika večina članic EU, tudi Slovenija, so leta 1999 in nato znova leta 2008 podpirale prav vse to, čemur danes nasprotujejo – napad na suvereno državo, bombardiranje in odcepitev. Sami so dovolili in prispevali, da se poruši mednarodni red. Tiste, ki smo na to opozarjali, so takrat ignorirali. Danes, ko jih na to opominjamo, pa bi nam radi zaprli še usta?

ZDA in velika večina članic EU, tudi Slovenija, so leta 1999 in nato znova leta 2008 podpirale prav vse to, čemur danes nasprotujejo – napad na suvereno državo, bombardiranje in odcepitev.

Sami so dovolili in prispevali, da se poruši mednarodni red. Tiste, ki smo na to opozarjali, so takrat ignorirali.

Danes, ko jih na to opominjamo, pa bi nam radi zaprli še usta?

Ne bo jim uspelo. Z zapiranjem svobode poročanja in komentiranja medijev bi radi izbrisali svojo krivdo in nečisto vest, a to ne bo mogoče. Mnogo nas je, ki se še spomnimo.

Na koncu bo tako, kot je pisalo na tistem plakatu, ki ga je nekdo nosil ob 30. obletnici sramotnega izbrisa v Sloveniji – svoje krivde za to vojno ne boste mogli izbrisati.

Naj bo jasno: Putin je napadel Ukrajino, vendar je bil v to dobesedno prisiljen zaradi popolnega ignoriranja legitimnih zahtev Rusije.

Toda evropski in slovenski politiki, cenzorji in hlapci ZDA, graditelji in lakaji zahodnega imperija laži in ne Putin - so največji krivci za to vojno.

To dejstvo bo ostalo zapisano v zgodovinskem spominu. Nekatere (nas ne!) medije si morda lahko podredijo, resnice pa ne.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije
Zadnje brce hegemonov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke