Kako se je Boris Johnson veselil bombardiranja: »Država je vrnjena v primitivno dobo!«

Britanski predsednik vlade se te dni veliko oglaša in ostro kritizira napad Rusije na Ukrajino, češ da gre za »katastrofo«, »flagrantno kršenje mednarodnega prava«, »barbarstvo« in podobno.

Toda mnogi niso pozabili, s kakšnim entuziazmom in brez kančka kritike lastne države in njenih zaveznic je Boris Johnson kot dopisnik britanskega Telegrapha že poročal o zelo podobnem bombardiranju, ki bi ga zahodni politiki in mediji - najraje izbrisali iz spomina.

Šlo je za agresijo zveze NATO proti Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) leta 1999.

"Bombs for Peace" is a masterpiece of in-depth analysis of the Bosnia/Kosovo conflicts. Kudos to @GeorgeSzamuely for debunking the myth of good Western intentions in both conflicts and exposing the ugly double standards and deceit used to provoke and prolong war in Jugoslavija. https://t.co/KvJzyMwhjP

— Vagabundo (@libertadorzn) March 24, 2021

Napad, ki se je sprevrgel v trimesečno bombardiranje, je bil izveden brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN.

Le maloštevilni so tedaj opozarjali, da se bo to flagrantno kršenje mednarodnega prava državam napadalkam vrnilo kot bumerang.

In takrat Johnson – kot tudi mnogi, ki imajo danes polna usta »agresije na Ukrajino«, leta 1999 pa so molčali ali celo ploskali Natovim bombnikom – ni uporabil nobene podobne besede.

Prav bi bilo, če bi Johnson in podobni hinavci danes, ker so bili leta 1999 strahopetno tiho - molčali.

preden zapojete slavo hrabrim ukrajinskim vojakom pic.twitter.com/DCzPYy9GZz

— ciril brajer (@CiroBrajer) February 26, 2022

Ampak politiki, kot Johnson, v domovini zasmehovan kot BoJo, so seveda hipokriti, virtuozi dvojne morale.

Iz Johnsonovega tedanjega članka pa je tudi zelo lepo razvidno, kaj so bili cilji zveze NATO leta 1999 v tedanji ZRJ, ki je zajemala Srbijo (kot celoto, torej tudi Kosovo) in Črno goro: tovarne, železnice, bolnišnice, vodni zbiralniki, mostovi, transformatorji, televizijske postaje, civilna infrastruktura...

Uporabljali so osiromašen uran, ki še danes med prebivalstvom povzroča številne bolezni (predvsem raka) in grafitne bombe, s katerimi su paralizirali celotno električno mrežo v državi.

Appendix B of Rambouillet was essentially an ultimatum which would have allowed NATO to occupy Jugoslavija. Albright & Co. knew it would be rejected. That is why they set they bar impossibly high in the talks. They were determined to bomb Jugoslavija. War criminals.

— Vagabundo (@libertadorzn) March 24, 2020

V bolnišnicah so ljudje umirali, ker aparati niso delovali. Umirali so tudi otroci, dojenčki...

Pa nikogar na Zahodu to ni zanimalo.

Ne, ovo nije #Ukraine ovo je Srbija, 1999. godine nakon #NATO bombardovanja. pic.twitter.com/GI9fcREr3H

— Илијана Милановић (@m_ilijana) February 24, 2022

Šlo je za uničevanje civilnih ciljev in gospodarstva države, z namenom rušenja oblasti, kar se je čez leto dni, s padcem Slobodana Miloševića 5. oktobra leta 2000 deloma res posrečilo. A ne zaradi bomb Nata, ampak po znova ukradenih volitvah in splošnem ljudskem uporu.

Taistega ljudstva, ki z gnusom zavrača vstop Srbije v NATO.

Rusija medtem trdi, da napada le vojaške cilje, čeprav bo žal civilnih »kolateralnih žrtev« v prihodnje najbrž vedno več, saj se ukrajinska vojska brani tudi iz naselij in uporablja civiliste celo kot »ščite.«

Toda vrnimo se k razvpitem članku Borisa Johnsona, tedaj novinarja, dopisnika (preden so ga vrgli iz službe), a danes predsednika vlade Združenega kraljestva.

BoJo je namreč (članek prevajamo v celoti) 5. junija 1999 poročal tako: »Jugoslovansko gospodarstvo je bilo po uradnih podatkih, objavljenih v Beogradu, razbito zaradi Natovih bombnih napadov in se je vrnilo v primitivno stanje, ki je obstajalo ob koncu druge svetovne vojne. Kot so opozorili Tony Blair in drugi voditelji, bo Zahod preprečil obnovo države, dokler ne bo Slobodan Milošević odstranjen z oblasti, Srbi pa pravijo, da se soočajo z gospodarsko katastrofo brez primerjave.

Uradniki pravijo, da je zdaj brez dela 500.000 delavcev, stopnja brezposelnosti je okoli 27 odstotkov, po neuradnih podatkih pa okoli 50 odstotkov. Starejšim sporočajo, da bodo njihove pokojnine zamrznjene, a izplačila so zdaj neredna.

Ovo nije Ukrajina, rođaci. Ovo je Grdelica, Srbija.
Civilni voz nisu gađali Rusi, rođaci. Gađao ga je NATO. pic.twitter.com/2OBd5FDAIK

— freehand (@freehandmeister) February 24, 2022

Po zadnjih podatkih so Natova letala uničila najmanj 50 mostov, šest avtocest in pet civilnih letališč. Beograd trdi, da je hudo poškodovanih 20 bolnišnic, 30 zdravstvenih domov, 190 izobraževalnih ustanov in 12 železnic. Zmožnost Jugoslavije za proizvodnjo avtomobilov je popolnoma izničena zaradi uničenja tovarne Zastava v Kragujevcu, kar je posledično pripeljalo do 120 stečajev podizvajalcev.

Medtem ko avtomobili 'jugo', ki jih proizvaja 'Zastava', verjetno niso našli velikega trga na Zahodu, je rušenje spodbudilo dvome, da je bil eden od ciljev napadov Nata - odpiranje Jugoslavije tujim prevzemom.

Pred enim mesecem je bil naftni gigant Petrohemija eden od biserov jugoslovanskega gospodarstva, katerega vrednost so zahodni analitiki ocenili na okoli 600 milijonov funtov. Toda rezervoarji podjetja so zdaj skoraj popolnoma uničeni.

Dve največji rafineriji nafte v Jugoslaviji, Pančevo in Novi Sad, sta zbombardirani do tal, poleg skladišča Jugopetrola. Učinek je bil krepitev kmetijskega gospodarstva, saj se je delež kmetijstva povečal od 35 na do 50 odstotkov bruto domačega proizvoda, čeprav se zdi, da se kmetje bojijo zastrupitve s hrano.

Česen je padel na en dinar, s treh dinarjev pred bombardiranjem, podobno velja za drugo zelenjavo. Jugoslovanski ekonomisti ocenjujejo skupno škodo na vsoto med 30 milijardami in 60 milijardami funtov, Jugoslavija pa bo nedvomno poskušala zahtevati vojno odškodnino od zveze NATO.«

»Nekateri uradniki to že načrtujejo in na podlagi prejema tovrstne pomoči pripravljajo 'delovne skupine' za obnovo mostov in cest, podobno kot v času obnove, ki je sledila operacijam v drugi svetovni vojni.

Dejstvo je, da so sankcije in 10 let Miloševićevega stila socializma že naredili ogromno škode jugoslovanskemu gospodarstvu.

Še preden se je začelo Natovo bombardiranje, so ekonomisti napovedovali, da Srbija ne bo dosegla ravni produktivnosti iz leta 1990 pred letom 2015. V kampanji obnove se Srbi soočajo tudi s problemom, za katerega mnogi na Zahodu menijo, da so zanj finančno odgovorni – s ceno albanskega eksodusa in spremljajočo humanitarno katastrofo,« je junija leta 1999 med bombardiranjem Srbije končal svoj z uničenjem civilnega življenja navdihnjen novinarski sestavek Boris Johnson, sedaj premier Velike Britanije.