ponedeljek, 11. avgust 2025 leto 30 / št. 223
Ameriška politika v Ukrajini žanje nove sadove: separatistični republiki priznani, Ukrajina znova nekoliko manjša

Ruski predsednik Vladimir Putin je po koreografsko očitno dobro zrežiranem posvetu s člani državnega sveta za nacionalno varnost sprejel usodno odločitev in – priznal neodvisnost Doneške in Luganske ljudske republike (DLR in LLR).
»Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk,« je dejal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju nato podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.
Russia's President Vladimir Putin has signed decrees recognizing 2 self-proclaimed separatist republics in eastern Ukraine.
— Bloomberg Quicktake (@Quicktake) February 22, 2022
The decrees include an order for the Defense Ministry to send what he called “peacekeeping forces” to the breakaway regions https://t.co/j6cc3SCvpr pic.twitter.com/vixoTRbu6s
Zanimivo bi bilo tudi vedeti, v katerih mejah je Rusija priznala obe republiki, saj sta bili istoimeni regiji v Ukrajini precej večji od republik, ki so se pozneje odcepile.
Putin je v televizijskem nagovoru Kijev pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na strani Ukrajine.
»Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije,« je poudaril Putin. »V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu.«

Po eni strani je Putin to odločitev še pred nekaj dnevi zavračal, toda trenutek, ki je bil skrbno izbran je sledil po intenziviranju spopadov na kontaktni liniji obeh republik z Ukrajino, zato je bila to vsaj na videz spontana odločitev.
Predsednik Rusije je to storil po daljšem uvodu, v katerem je orisal vse, kar je vodilo k temu dejanju, predvsem pa poskus zveze NATO, da zvleče Ukrajino v članstvo, še pred tem pa vmešavanje v ukrajinske notranje zadeve s podporo organizatorjem puča leta 2014, ki je odstranil zakonito izvoljenega predsednika Ukrajine.
Na poziv obeh republik je takoj tja poslal tudi rusko vojsko v vlogi »mirovnikov«, kar je znova zaostrilo zadeve.
В Донецке встретили новость о признании Россией ДНР и ЛНР массовым ликованием. Праздничный салют — в подборке https://t.co/gyRHJ2nMY5https://t.co/9VbLinYMT5 pic.twitter.com/LlyeBsA1AB
— РИА Новости (@rianru) February 22, 2022
Sporazumi med Moskvo in novoustanovljenimi republikami sicer dovoljujejo razporeditev ruskih vojaških oporišč v LLR in DLR, vendar Kremelj tega še ne načrtuje, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, poročajo RIA Novosti.
Договоры допускают размещение российских военных баз в ЛНР и ДНР, но Москва пока не планирует это делать, заявили в МИДhttps://t.co/pjE3LF6Np5 pic.twitter.com/c4XoR6KYw1
— РИА Новости (@rianru) February 22, 2022
Zelo pomembno pa je bilo tudi Putinovo opozorilo ob koncu govora, da bodo za vse posledice in »prelivanje krvi« v prihodnje nosili odgovornost – ukrajinski politiki.
Zahodni mediji so takoj opozorili, da naj bi natančna preiskava posnetkov in ročnih ur, ki so jih nosili člani sveta za nacionalno varnost pokazala, da je bilo zasedanje posneto vsaj nekaj ur prej, kot pa se je to napovedovalo v medijih.
Odločitev je po eni strani seveda kršitev mednarodnega prava, ki ne omogoča samoodločbe posameznim samooklicanim entitetam in narodom – toda po drugi strani jo lahko razumemo tudi kot retaliacijo, torej kot povračilni ukrep zaradi zelo podobnih, a veliko hujših potez zahodnih držav.

Zahodne države so namreč prve, od propada Sovjetske zveze naprej, sprejemale enostranske odločitve, spreminjale meje na Balkanu in drugje po Evropi ter podpirale politiko mednarodnih intervencij.
Morda najhujša posledica Putinove odločitve pa je dejstvo, da so s tem padli v vodo mirovni dogovori iz Minska, ki so zagotavljali integracijo obeh odcepljenih republik v Ukrajino ob pogoju večje avtonomije.
To je bila še edina preostala pot za mirno rešitev ukrajinske krize.
Toda Ukrajina je od teh dogovorov prva odstopila, samo lani pa je naredila še vrsto drugih, do ukrajinskih Rusov sovražnih korakov.
Ukrajina se je za zdaj odzvala le s protesti.
Зеленский верит, что войны с Россией не будет, в противном случае Украина введет военное положениеhttps://t.co/5XfWYeo0Zf pic.twitter.com/MVbyNibBxF
— РИА Новости (@rianru) February 22, 2022
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na rusko priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka na vzhodu Ukrajine, kamor naj bi Rusija že poslala vojaške enote za ohranjanje miru, dejal, da računa na »učinkovite korake zaveznikov.«
Kot poroča CNN, se je Zelenski z visokimi ameriškimi uradniki pogovarjal tudi o možnosti, da zapusti Kijev, če bi se razmere močno zaostrile, in odide v približno 480 kilometrov oddaljeni Lvov na zahodu države.
RIA Novosti pa po drugi strani poročajo, da je tudi Zelenski prepričan, da vojne z Rusijo ne bo, sicer bo Ukrajina uvedla vojno stanje.
Главком ВСУ утверждает, что наступление на Донбасс не планируется, а информация о наступлении не соответствует действительности https://t.co/OHXy91JONM pic.twitter.com/KeqJiFdEiF
— РИА Новости (@rianru) February 18, 2022
Po ruski razglasitvi so se na omrežjih pojavili posnetki slavja ruskih separatistov.

Ruski mediji so pozno zvečer objavili posnetke premikanja vojaških enot v Donecku.
Srečanje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, napovedano za 24. februar, ostaja na urniku, vendar je upanja za mirno rešitev spora sedaj že precej manj.
Zahod lahko oblastem v Kijevu pomaga le tako, da Ukrajino čim prej sprejme v članstvo, toda tudi članice NATO ne bi želele sprejeti Ukrajine, ki ima tri ozemeljske spore z Rusijo.
NEW: Boris Johnson urges 'unity' to deter 'unnecessary bloodshed' - watch live
— Telegraph World News (@TelegraphWorld) February 19, 2022
Follow all the latest updates on our liveblog here https://t.co/doammtwwxW
Celo če bi se Ukrajina odrekla Krimu in obema »neodvisnima republikama« preko noči v zameno za hitro članstvo v zvezi NATO ni izključeno, da ruska in beloruska vojska ne bi bili še hitrejši pri zasedbi dodatnega dela ali celo vse države.
Kakorkoli že, jasno je, da je pritisk Zahoda na Rusijo skupaj s sankcijami in pošiljanjem orožja oblastem v Kijevu privedel le do nasprotnega učinka, Zelenski pa bo ostal zapisan v zgodovino kot predsednik, ki je izgubil še del ozemlja Ukrajine, morda pa celo vso ali velik del države.
In sedaj lahko čakamo tudi na priznanje obeh republik s strani - slovenske vlade pod taktirko Janeza Janše.
— Mira Hace (@MiraHace) February 19, 2022
Omenjenega priznanja seveda ne bo, toda Slovenija je enako kot številne druge članice EU podpirala enostransko intervencijo zveze NATO na Kosovu, kot tudi enostransko odcepitev te pokrajine od Srbije.
In sedaj prihaja globalni, grenek račun za to nespametno uničevanje mednarodnega prava s strani zahodnih držav. Toda razglasitev obeh uporniških republik za samostojne je samo prvi korak.
Ne smemo pozabiti, da imata obe osamosvojeni republiki samo de facto nadzor nad delom ozemlja.
“Today is no doubt one of the darkest days of European history,” Commission Executive VP Frans Timmermans says at a speech in Paris.
— Dave Keating (@DaveKeating) February 22, 2022
“Russia no longer has the power to dominate, therefore chooses to disrupt." pic.twitter.com/fPlB0QbsEc
Pričakovati je logičen naslednji korak oziroma zahtevo, da se ukrajinska vojska umakne z dela okupiranega ozemlja obeh osamosvojenih republik.
In če ukrajinska vojska tej zahtevi ne bo zadostila, okupirano ozemlje lahko pričnejo sile obeh republik s pomočjo ruske vojske - osvobajati...
Live Updates: Russian troops have entered Ukraine’s breakaway territories, European leaders say, raising fears of fresh Kremlin attack https://t.co/VpLqVJZHut
— The Washington Post (@washingtonpost) February 22, 2022
Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije ima najbrž prav, da je priznanje DLR in LLR eden od najbolj mračnih dni za evropsko zgodovino.
Toda le za - zahodnoevropsko, kot stvari vidijo v Rusiji.
Pošiljanje orožja v Ukrajino in dolga leta napačne politike do Rusije sta pripeljali do pričakovanih posledic. Za začetek. Sedaj sledijo sankcije, pa nov odgovor Rusije in tako v spirali naprej...
Amid the Ukraine crisis, Brent crude is about to touch the $100 per barrel, this is going to be catastrophic for developing countries. pic.twitter.com/4uPoIMtx2z
— Waqar Malik (@RealWaqarMaliks) February 22, 2022
In ne, NATO nič ni kriv, se samo branijo... Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako tragično.
In sodček brenta je že na skoraj 100 dolarjev, medtem pa kancler Olaf Sholz sporoča, da je Severni tok 2 ustavljen in v Nemčiji ne bo certificiran.
Toliko o njihovi neodvisni agenciji.
BREAKING: Germany halts the certification of Nord Stream 2 gas pipeline from Russia as West takes punitive measures against Moscow over Ukraine. https://t.co/NXWOO5ItYj
— The Associated Press (@AP) February 22, 2022
Cene plina, bencina, nafte in elektrike pa bodo sedaj šle v nebo.
Največji koristolovci pa bodo znova Američani, ki Evropi prodajajo pregrešno drag utekočinjen plin.