REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriška politika v Ukrajini žanje nove sadove: separatistični republiki priznani, Ukrajina znova nekoliko manjša

Ameriška politika v Ukrajini žanje nove sadove: separatistični republiki priznani, Ukrajina znova nekoliko manjšaNeodvisnost dveh republik so prebivalci pozdravili z ognjemeti. Vir: Twitter

Ruski predsednik Vladimir Putin je po koreografsko očitno dobro zrežiranem posvetu s člani državnega sveta za nacionalno varnost sprejel usodno odločitev in – priznal neodvisnost Doneške in Luganske ljudske republike (DLR in LLR).

»Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk,« je dejal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju nato podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.

Zanimivo bi bilo tudi vedeti, v katerih mejah je Rusija priznala obe republiki, saj sta bili istoimeni regiji v Ukrajini precej večji od republik, ki so se pozneje odcepile.

Putin je v televizijskem nagovoru Kijev pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na strani Ukrajine.

»Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije,« je poudaril Putin. »V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu.«

Neodvisnost dveh republik so prebivalci pozdravili z ognjemeti
Neodvisnost dveh republik so prebivalci pozdravili z ognjemeti. Vir: Twitter

Po eni strani je Putin to odločitev še pred nekaj dnevi zavračal, toda trenutek, ki je bil skrbno izbran je sledil po intenziviranju spopadov na kontaktni liniji obeh republik z Ukrajino, zato je bila to vsaj na videz spontana odločitev.

Predsednik Rusije je to storil po daljšem uvodu, v katerem je orisal vse, kar je vodilo k temu dejanju, predvsem pa poskus zveze NATO, da zvleče Ukrajino v članstvo, še pred tem pa vmešavanje v ukrajinske notranje zadeve s podporo organizatorjem puča leta 2014, ki je odstranil zakonito izvoljenega predsednika Ukrajine.

Na poziv obeh republik je takoj tja poslal tudi rusko vojsko v vlogi »mirovnikov«, kar je znova zaostrilo zadeve.

Sporazumi med Moskvo in novoustanovljenimi republikami sicer dovoljujejo razporeditev ruskih vojaških oporišč v LLR in DLR, vendar Kremelj tega še ne načrtuje, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva, poročajo RIA Novosti.

Zelo pomembno pa je bilo tudi Putinovo opozorilo ob koncu govora, da bodo za vse posledice in »prelivanje krvi« v prihodnje nosili odgovornost – ukrajinski politiki.

Zahodni mediji so takoj opozorili, da naj bi natančna preiskava posnetkov in ročnih ur, ki so jih nosili člani sveta za nacionalno varnost pokazala, da je bilo zasedanje posneto vsaj nekaj ur prej, kot pa se je to napovedovalo v medijih.

Odločitev je po eni strani seveda kršitev mednarodnega prava, ki ne omogoča samoodločbe posameznim samooklicanim entitetam in narodom – toda po drugi strani jo lahko razumemo tudi kot retaliacijo, torej kot povračilni ukrep zaradi zelo podobnih, a veliko hujših potez zahodnih držav.

Ameriški Javelin na ramenu ukrajinskega vojaka
Ameriški Javelin na ramenu ukrajinskega vojaka. Vir: Twitter

Zahodne države so namreč prve, od propada Sovjetske zveze naprej, sprejemale enostranske odločitve, spreminjale meje na Balkanu in drugje po Evropi ter podpirale politiko mednarodnih intervencij.

Morda najhujša posledica Putinove odločitve pa je dejstvo, da so s tem padli v vodo mirovni dogovori iz Minska, ki so zagotavljali integracijo obeh odcepljenih republik v Ukrajino ob pogoju večje avtonomije.

Morda najhujša posledica Putinove odločitve pa je dejstvo, da so s tem padli v vodo mirovni dogovori iz Minska, ki so zagotavljali integracijo obeh odcepljenih republik v Ukrajino ob pogoju večje avtonomije.

To je bila še edina preostala pot za mirno rešitev ukrajinske krize.

Toda Ukrajina je od teh dogovorov prva odstopila, samo lani pa je naredila še vrsto drugih, do ukrajinskih Rusov sovražnih korakov.

Ukrajina se je za zdaj odzvala le s protesti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na rusko priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka na vzhodu Ukrajine, kamor naj bi Rusija že poslala vojaške enote za ohranjanje miru, dejal, da računa na »učinkovite korake zaveznikov.«

Kot poroča CNN, se je Zelenski z visokimi ameriškimi uradniki pogovarjal tudi o možnosti, da zapusti Kijev, če bi se razmere močno zaostrile, in odide v približno 480 kilometrov oddaljeni Lvov na zahodu države.

RIA Novosti pa po drugi strani poročajo, da je tudi Zelenski prepričan, da vojne z Rusijo ne bo, sicer bo Ukrajina uvedla vojno stanje.

Po ruski razglasitvi so se na omrežjih pojavili posnetki slavja ruskih separatistov.

Proslava v Donecku
Proslava v Donecku. Vir: Twitter

Ruski mediji so pozno zvečer objavili posnetke premikanja vojaških enot v Donecku.

Srečanje ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, napovedano za 24. februar, ostaja na urniku, vendar je upanja za mirno rešitev spora sedaj že precej manj.

Zahod lahko oblastem v Kijevu pomaga le tako, da Ukrajino čim prej sprejme v članstvo, toda tudi članice NATO ne bi želele sprejeti Ukrajine, ki ima tri ozemeljske spore z Rusijo.

Celo če bi se Ukrajina odrekla Krimu in obema »neodvisnima republikama« preko noči v zameno za hitro članstvo v zvezi NATO ni izključeno, da ruska in beloruska vojska ne bi bili še hitrejši pri zasedbi dodatnega dela ali celo vse države.

Kakorkoli že, jasno je, da je pritisk Zahoda na Rusijo skupaj s sankcijami in pošiljanjem orožja oblastem v Kijevu privedel le do nasprotnega učinka, Zelenski pa bo ostal zapisan v zgodovino kot predsednik, ki je izgubil še del ozemlja Ukrajine, morda pa celo vso ali velik del države.

In sedaj lahko čakamo tudi na priznanje obeh republik s strani - slovenske vlade pod taktirko Janeza Janše.

Ne smemo pozabiti, da imata obe osamosvojeni republiki samo de facto nadzor nad delom ozemlja. Logičen naslednji korak je zahteva, da se ukrajinska vojska umakne z dela okupiranega ozemlja obeh republik.

Omenjenega priznanja seveda ne bo, toda Slovenija je enako kot številne druge članice EU podpirala enostransko intervencijo zveze NATO na Kosovu, kot tudi enostransko odcepitev te pokrajine od Srbije.

In sedaj prihaja globalni, grenek račun za to nespametno uničevanje mednarodnega prava s strani zahodnih držav. Toda razglasitev obeh uporniških republik za samostojne je samo prvi korak.

Ne smemo pozabiti, da imata obe osamosvojeni republiki samo de facto nadzor nad delom ozemlja.

Pričakovati je logičen naslednji korak oziroma zahtevo, da se ukrajinska vojska umakne z dela okupiranega ozemlja obeh osamosvojenih republik.

In če ukrajinska vojska tej zahtevi ne bo zadostila, okupirano ozemlje lahko pričnejo sile obeh republik s pomočjo ruske vojske - osvobajati...

Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije ima najbrž prav, da je priznanje DLR in LLR eden od najbolj mračnih dni za evropsko zgodovino.

Toda le za - zahodnoevropsko, kot stvari vidijo v Rusiji.

Pošiljanje orožja v Ukrajino in dolga leta napačne politike do Rusije sta pripeljali do pričakovanih posledic. Za začetek. Sedaj sledijo sankcije, pa nov odgovor Rusije in tako v spirali naprej...

In ne, NATO nič ni kriv, se samo branijo... Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako tragično.

In sodček brenta je že na skoraj 100 dolarjev, medtem pa kancler Olaf Sholz sporoča, da je Severni tok 2 ustavljen in v Nemčiji ne bo certificiran.

Toliko o njihovi neodvisni agenciji.

Cene plina, bencina, nafte in elektrike pa bodo sedaj šle v nebo.

Največji koristolovci pa bodo znova Američani, ki Evropi prodajajo pregrešno drag utekočinjen plin.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek