sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Nemogoče je mogoče: zasadil 30 milijonov dreves in opustošeno pokrajino spremenil v bujen gozd
Hikmet Kaja, slika nekdanje pokrajine, ki je zdaj veličasten gozd. Vir: Twitter
Vsi, ki so prepričani, da na tem svetu z lastnim prispevkom in delom ni mogoče prav nič spremeniti na bolje, se lahko zamislijo nad podvigom gozdarja Hikmeta Kaje.
Dokazal je namreč, da lahko dobri nameni in trdo delo pripeljejo do velikega uspeha.
Upokojeni turški vodja uprave za gozdove je te dni ponosno poziral pred sliko pokrajine z neplodno zemljo, ki jo je s svojo ekipo spremenil v bujen gozd.
Hikmet Kaya emekli orman işletme şefi
— Eren Mahir Gençer (@erenmahirgencer) February 4, 2022
Kaya, ekime uygun olan her alanı yeşertmek için çaba gösterdi
25 yılda 30 milyon fidan dikti#çevre #orman pic.twitter.com/fzV4aIkTtv
Svojo kariero pogozdovanja je začel v mestu Sinop leta 1978 in čeprav se je 19 let pozneje upokojil, njegova zapuščina še naprej raste – dobesedno.
V sodelovanju s svojo ekipo in vaščani je v času svojega mandata pripeljal in posadil 30.000.000 sadik.
Dolgo po njegovi upokojitvi so ta drevesa še naprej rasla; in danes je ta neplodna, hribovita dežela doživela neverjetno preobrazbo.
V 19 letih prizadevanj za pogozdovanje Kaja ni nikoli nehal delati.
In 44 let po tem, ko je prvič začel s tem ambicioznim projektom pogozdovanja, se je vrnil v zdaj bujno deželo s sliko nekdaj neplodnega okolja, da bi vsem pokazal, kakšna velika razlika je nastala v pokrajini.
To je izjemen zgled tudi za ostale turške pokrajine in druge države sveta.
Hikmet Kaya, forest engineer from Turkey. A king. https://t.co/AmGKWMiQpv
— Mehreen Kasana (@mehreenkasana) February 9, 2022
Po podatkih Global Forest Watch je Turčija od leta 2000 zabeležila 5,4-odstotno zmanjšanje drevesne pokritosti.
Vsi, ki so prepričani, da na tem svetu z lastnim prispevkom in delom ni mogoče prav nič spremeniti na bolje, se lahko zamislijo nad podvigom gozdarja Hikmeta Kaje.
Krčenje gozdov je bilo glavni vzrok za večino tega zmanjšanja, zato je prispevanje k njegovemu preobratu ključnega pomena.
Isti problem pesti tudi ves svet.
Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu se je lani novembra več kot 100 voditeljev držav zavezalo, da bodo do leta 2030 prenehali krčiti gozdove.
Vsako minuto izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč.
Ljudje smo že posekali polovico gozdov na Zemlji.
Vsako minuto namreč izgine gozd v površini 27 nogometnih igrišč.
To za podnebje predstavlja dvojno škodo – uničevanja dreves, ki skladiščijo ogljikov dioksid, in nadomeščanje le teh s površinami za vzrejo živali in monokulturnih pridelkov.
Skoraj četrtino vseh emisij ogljikovega dioksida, ki jih povzroči človek, je mogoče pripisati dejavnosti rabe zemljišč, kot so sečnja, krčenje gozdov in kmetovanje.
Gozdovi predstavljajo tudi eno najmočnejših zaščit pred segrevanjem planeta.
Sinop’un Boyabat ilçesinde Hikmet Kaya, ağaçlandırma şefi olarak görev yaptığı 24 sene 4 ay 15 gün boyunca 10 bin hektar ağaçlandırma yaptıklarını ve 25 milyon fidan diktiklerini belirtti. pic.twitter.com/Qa20RbRgCi
— soL Haber (@solhaberportali) February 4, 2022
Gozdovi iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo.
In v Sloveniji?
V splošnem lahko trdimo, da so slovenski gozdovi v dobrem stanju, pravijo na Zavodu za gozdove.
Pokrivajo okoli 58 odstotkov površine Slovenije, kar je v primerjavi z drugimi državami veliko. Tudi stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti je v slovenskih gozdovih visoka.
Gozdovi predstavljajo tudi eno najmočnejših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvede človeštvo.
Stanje slovenskih gozdov je danes celo bistveno boljše kot pred 25 leti, saj gozdarji ugotavljajo, da prihaja do naraščanja lesne zaloge in prirastka, kar omogoča poseka lesa, ki se je v tem času povečala za 40 odstotkov.
Vendar pa prav klimatske spremembe povzročajo resne preglavice.
Tako je žledolom iz leta 2014 prizadel več kot polovico slovenskih gozdov, tej katastrofi pa je sledila do zdaj največja namnožitev podlubnikov, ki so povzročili toliko škode, da je bilo treba v obdobju med letoma 2015 in 2017 posekati 6 milijonov kubičnih metrov dreves – večinoma smrek.
Škodo je povzročil še vetrolom v letu 2017, in sicer je bila poškodovana petina gozdov v Sloveniji.
Kako loh spizdš 100 kamionov lesa?
— Almita (@_Almita__) February 2, 2022
Tiho, kradoma, neopazno?
Štekam, da izgine bicikel, 20 eur gotovine, ključi. Kako pa izgine en gozd, pa ne zastopm. pic.twitter.com/zCDwrScfCi
Prav zato so pogozdovanja zelo pomembna.
Uspeh Hikmeta Kaje je najboljši dokaz za to, da bi se človeštvo, s pravimi in usmerjenimi napori lahko izognilo tudi klimatskim spremembam in katastrofam, ki jih prinašajo.
Potrebni sta le volja in trdo delo.
