torek, 19. november 2024 leto 29 / št. 324
Nove ideje: turbine »za mesta«, podvodne baterije, lov na energijo ob avtocestah, Slovenija pa povsod zamudnica…
Medtem ko nas jedrski lobisti prepričujejo, da je jedrska energija »zelena« in se je k opredelitivi jedrske energije kot »zelene« na zelo sporen način nagnila tudi Evropska komisija, po vsem svetu nastajajo projekti, ki kažejo, kako bi lahko bolje izkoriščali obnovljive vrste energije.
Iz Španije prihaja zanimiva ideja o tem, kako je mogoče vetrno energijo, ki nastaja ob vožnji avtomobilov znova spremeniti v električno.
Njihova vetrnica ima na vrhu tudi sončne celice in proizvaja dnevno toliko energije, kot bi jo porabili dve gospodinjstvi.
Za večjo uporabo vetra bi potrebovali tudi rešitve, ki bi nam omogočile proizvajanje elektrike v urbanih središčih in tam, kjer pihajo navskrižni vetrovi.
Toda običajne, velike vetrnice so za te namene neuporabne, ker so prevelike.
Dva študenta z univerze Lancaster pa sta ugotovila, kako bi se dalo izkoriščati vso moč vetra, ne da bi pri tem imeli težave s tem, v katero smer piha veter.
Njihov prvi prototip je bil »wind rover«, ki ga je navdihnila zasnova alveolarnih zmajev.
Krožna vetrnica se vrti na svoji osi ne glede na to, iz katere smeri piha veter, saj ga lahko zajema iz več smeri.
Vsesmerni vetrni turbini so dali ime O-Wind. Prilagodili so jo za proizvajanje elektrike.
Če izločimo politično promocijo - država se je odrekla delu dajatev, največji del pa predstavlja preusmeritev sredstev podnebnega sklada iz financiranja ukrepov za zeleni prehod (ki bi šla tudi ljudem in podjetjem) v enkratni dodatek, izplačan verjetno sredi aprila. @UrosEsih
— Maldrgač (@JernejSmajdek) January 29, 2022
O-Wind je bolj sferične oblike, pravzaprav bolj podoben poliedru kot krogli. Ima odprtine, obrnjene v različne smeri, da sprejme veter, ki prihaja iz različnih smeri.
Vendar pa se zaradi edinstvene oblike in dizajna teh zračnikov turbina še vedno vrti na samo eni osi, podobno kot pri običajni turbini.
To pa pomeni, da se lahko uporablja tako kot tipična vetrna turbina za proizvodnjo električne energije.
Oblikovalci so O-Wind izdelali za uporabo v urbanih okoljih, kjer so običajne turbine prevelike in preveč zapletene za tako utesnjene prostore.
Namesto vrtenja v smeri vetra, vrtenje na eni osi poenostavi zasnovo in na dolgi rok zahteva manj vzdrževanja.
Poleg tega kompaktna in skoraj sferična oblika vsesmerne vetrne turbine pomeni, da jo lahko imajo celo prebivalci stanovanj zunaj svojega okna, kar lahko ustvarja zeleno energijo tudi v najbolj kaotičnih vetrovnih dneh.
zeleni prehod in okoljski minister, ki denar vlaga v nafto, vojaški pa v oklepnike in letala, ena boljših zajebancij te vlade
— ciril brajer (@CiroBrajer) January 27, 2022
Politiki o gospodarstvu: Strinjanje glede nujnosti zelenega prehoda in deljena mnenja o davkih https://t.co/LEYJEhQmgo
In še ena inovacija je povezana z vetrnimi turbinami. Kaj namreč narediti, kadar veter piha, elektrike pa ne potrebujemo?
Najbolj preprosto je shranjevanje elektrike v baterije, toda to je zelo drago, baterije pa še niso dovolj napredne in poceni.
Leta 2020 je bilo zaradi pomanjkanja skladišč za elektriko samo na Škotskem zapravljeno električne energije, ki bi bila dovolj za oskrbo več kot milijona domov, so pokazali podatki KPMG.
Toda eno podjetje, ki je letos prejelo nagrado Best of Innovation na tehnološkem sejmu CES v začetku tega leta, verjame, da ima rešitev.
Nizozemski startup Ocean Grazer je razvil Ocean Battery, »oceansko baterijo«, ki hrani energijo pod vetrno elektrarno.
Ko pride do presežka električne energije, sistem črpa vodo iz podzemnega rezervoarja v žilave, prožne mehurje, ki so pritrjeni na morsko dno.
Lahko bi si jih predstavljali kot velike zračnice za kolesa.
Voda v teh ceveh je pod pritiskom. Ko pa se odprejo ventili hitro steče skozi turbine, tudi na morskem dnu, kjer nato proizvajajo elektriko.
»Ocean Battery dejansko temelji na isti tehnologiji kot hidroakumulacija, kjer se voda črpa nazaj v rezervoar iz jezu v reki, čeprav smo jo spremenili v nekaj, kar lahko postavite na morsko dno,« pravi izvršni direktor Frits Bliek.
V pristanišču Groningen na Nizozemskem so že testirali prototip, zasnovan za globoke vode.
.... Kot vidim se NEK 2 se niti ne pripravlja.. TEŠ.. SE ZAPIRA. Tako, da ocitni bo klet poganjala kolesa na dinamo
— Jan Novak (@JanNovak4) January 26, 2022
Podjetje se zdaj pripravlja na testiranje drugega sistema, ki je bil spremenjen za plitvo vodo v jezeru na severu Nizozemske.
Ta naj bi začel delovati že prihodnje leto.
Številne vetrne elektrarne na kopnem že uporabljajo baterije za shranjevanje dodatne energije, vendar obstajajo resne težave, ko gre za uporabo teh na morju.
»Če želite zgraditi obsežni sistem na morju, bi morali zgraditi tudi res ogromno platformo, zgrajeno iz morskih kontejnerjev, kar se je izkazalo za zelo, zelo drago. Tudi življenjska doba baterij ni zelo dolga,« pravi Bliek.
Medtem ko lahko litij-ionske baterije zdržijo 5.000-10.000 ciklov polnjenja, lahko »oceanska baterija« traja do milijona ciklov. Čeprav so stroški skladiščenja približno enaki, je zaradi podaljšane življenjske dobe ta baterija na splošno veliko cenejša.
»Ugotovili smo, da ga je mogoče zgraditi v plitvih vodah povsod, kjer se gradijo vetrne elektrarne, in to je na koncu dneva tudi precej stroškovno učinkovito,« pravi Bliek.
Isto tehnologijo bi lahko uporabljali tudi ob sončnih elektrarnah, če je v bližini jezero.
Ena od resničnih prednosti te vrste tehnologije je, da odpravlja uporabo kritičnih materialov - na primer kobalta, niklja in litija -, ki so ključne tehnološke kovine, ki se uporabljajo pri izdelavi litij-ionskih baterij.
Takšni materiali so dragi in jih primanjkuje.
Po drugi strani pa so v tem trenutku komercialno uspešnejši sistemi z baterijami – a le zato ker se uporabljajo za kratkoročno reševanje težav z omrežjem. Novi sistemi pa bodo potrebni predvsem za dolgoročno shranjevanje energije.
Tako ravnajo države, ki se zavedajo nujnosti uvajanja novih tehnoloških rešitev.
Lani je vlada Združenega kraljestva na primer sprožila natečaj za inovativne rešitve za shranjevanje energije in za te namene razdelila 68 milijonov funtov.
Tri povsem nove rešitve na področju uporabe veterne energije kažejo, kako je mogoče do energije tudi na okoljsko povsem vzdržen način.
V Sloveniji pa se še naprej ubadamo z pomanjkanjem inovacij, nizkim deležem obnovljive energije v energetski mešanici, cagavo elektrifikacijo - vlada pa sredstva za "zeleni prehod" nenamensko deli v obliki solidarnostnih dodatkov kot bombončke pred volitvami.
Obenem pa vlada tudi jedrsko energijo navaja kot - zeleno.
Tragično.