Diktatorjevo odkritosrčno priznanje: »Težko razumem demokracijo, saj sem navsezadnje – diktator!«

Le leto in pol po zelo spornih predsedniških volitvah v Belorusiji je dolgoletni voditelj Belorusije Aleksander Lukašenko vsaj v šali priznal, da je – diktator.

Na zahtevo novinarja, da predstavi svoje mnenje o »bistvu beloruske demokracije« med velikim govorom o stanju naroda, je Lukašenko podal precej neortodoksen pregled svojih 27 let na oblasti.

»Sem diktator, težko razumem demokracijo,« je prostodušno priznal.

Nato je v resnejšem tonu zatrdil, da je njegova vizija demokracije precej drugačna od tiste, ki jo pridigajo »svobodni svet in branik demokracije - ZDA.«

»Demokracija je vladavina ljudstva. Referendum je element demokracije,« je nadaljeval Lukašenko in se skliceval na prihajajoče javno glasovanje o obsežnih ustavnih spremembah, ki je načrtovano za konec februarja.

»To so pravice ljudi. Toda pravice in neposredne dolžnosti ... in resnična svoboda v mejah zakona,« je dejal Lukašenko.

belorusijademonstracije3.jpg

Predlagane ustavne spremembe so bile predstavljene kot drastične spremembe vladne strukture Belorusije.

Nova ustava bo namreč, če bo sprejeta, pooblastila tako imenovano vsebelorusko ljudsko skupščino – organ beloruske vlade, ki ga poleg vladnih predstavnikov sestavljajo še vodilni v industriji in najvišji uradniki in poteka vsakih pet let.

Lukašenko je že dejal, da bo odstopil, ko bodo reforme sprejete.

Skupščina, ki trenutno nima nobenih resničnih pooblastil, bo lahko odstavila predsednika, ki je bil spoznan za krivega »sistematičnega« kršenja ustave ali drugih »hudih« prekrškov, pa tudi razveljavila vsak akt katerega koli vladnega organa razen sodišč, če bi jih štela kot škodljive za »nacionalno varnost.«

Vendar opozicijski aktivisti vztrajajo, da je ta poteza zgolj zavlačevanje z namenom pridobivanja časa zaradi množičnih nemirov po volitvah leta 2020, za katere večina tujih opazovalcev pravi, da so bile prirejene v korist Lukašenka.

Več deset tisoč ljudi je na ulicah zahtevalo novo glasovanje, oborožene varnostne sile pa so množice razgnale s solzivcem in začele kampanjo množičnih aretacij.

Velika večina vpletenih v politično kampanjo proti Lukašenku je zdaj v zaporu ali je pobegnila v tujino, tistim, ki delijo opozicijsko gradivo na družbenih omrežjih ali spremljajo številne protivladne medije pa grozi aretacija.

Predlagane ustavne spremembe, ki so bile zasnovane po burnih protestih leta 2020, pa bi Lukašenku omogočile, da ostane na oblasti še desetletje po izteku njegovega trenutnega mandata leta 2025.

V državi je trenutno sicer okoli 4000 političnih zapornikov.