petek, 29. november 2024 leto 29 / št. 334
Se bodo Nemci kmalu greli na drva, kot se je pošalil Putin? Tudi prehitro opuščanje jedrske energije ima svoje pasti...
Evropske države so še vedno razdvojene glede uporabe jedrske energije.
Nemci bi morali spremeniti smer energetske politike, da se izognejo ogrevanju domov na drva, kot se je nekoč pošalil ruski predsednik Vladimir Putin, je ob začetku jesenskega dvigovanja cen energentov opozoril Klaus Mangold, predsednik nadzornega sveta nemškega proizvajalca Knorr-Bremse.
Prepričan je, da bi Nemčija morala razmisliti o vrnitvi na jedrsko energijo, kajti brez te ne bo »zelenega prehoda« in zmanjševanja toplogrednih plinov.
“As if by democratic lobotomy, the abolition of nuclear energy has been unanimously approved.” Why splitting the atom breaks Germany’s rational rules https://t.co/CytkzOpvzo (from 2014 bu no less true today)
— KirstyGogan (@kirstygogan) September 20, 2021
Podobnega mnenja so tudi v Franciji, na Madžarskem, v Sloveniji in še kje.
O gradnji prve jedrske elektrarne razmišljajo celo v Srbiji.
Serbia alcanzó un ventajoso acuerdo para suministro de gas con Rusia durante los próximos meses.
— 14Milimetros (@14Milimetros) November 25, 2021
Ahora estudia la posibilidad de construir una central nuclear con ayuda de Rosatom.
Centrales nucleares en Balcanes:
Cernavodă
Kozloduy
Krško (copropiedad). pic.twitter.com/hFKZVDsgN5
Toda po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da bo takšen razvoj, namesto opiranja na razpršene, obnovljive vire manjših moči nepovratno vplival tudi na razvoj električnega omrežja, hkrati pa prinaša nova okoljska tveganja.
Katera pot je torej prava?
»Ne moremo skočiti iz jedrske energije in prenehati biti dejavni na področju premoga, nato pa se spraševati, zakaj cene energije rastejo. Verjamem, da bo jedrska energija pomembna za prihodnost v Evropi,« je glede tega ocenil Mangold ob robu 14. Evroazijskega gospodarskega foruma v Veroni v Italiji.
Čeprav je treba okrepiti obnovljive vire in varčevati z energijo, morata nafta in plin ostati del mešanice energetskih virov Nemčije tudi v prihodnje, je prepričan.
Tu bo imela Rusija pomembno vlogo kot zanesljiv evropski dobavitelj energije.
My latest from the Globe... If we’re serious about reducing emissions, it’s time for a new look at nuclear energy https://t.co/EHzoMSLK7v pic.twitter.com/aBiwSZrTyU
— Marcus Gee (@marcusbgee) November 27, 2021
»Včasih imamo paranojo zaradi Rusije, kar je res neumno. Rusija je bila za nas vedno zanesljiv partner,« je dejal Mangold.
Poudaril je tudi, da je obtoževanje Moskve za trenutno energetsko krizo neutemeljeno, saj je Gazprom že dobavil 40 % več plina kot lani.
Ocenil je, da je Nemčija sledila napačni energetski strategiji in opustila jedrsko energijo v korist sončne in vetrne energije.
The new German zombie to be in charge of a Germany is indeed a brainwashed masochistic zombie.
— Luís Garcia (Nomadic Thoughts) (@Meiguoshikongbu) November 26, 2021
Any informed person knows NorthStream2 was a GERMAN INITIATIVE! Not Russian!
Germany’s future Vice-Chancellor slams Nord Stream2 as project to pressure Ukraine https://t.co/w1VSkGEvtC
Čeprav je odhajajoča kanclerka Angela Merkel prvotno nasprotovala načrtu za zaprtje jedrskih elektrarn, si je po katastrofi leta 2011 v Fukušimi na Japonskem - premislila.
Osem jedrskih elektrarn je bilo v Nemčiji zaradi tega že zaprtih, preostalih devet pa naj bi jih zaprli leta 2022.
Če se ta strategija spremeni, bi naložbe v energijo lahko privedle do nižjih cen in boljše oskrbe v približno petih letih.
Do takrat pa bodo morali domači uporabniki razmisliti o zmanjšanju porabe.
Popolnoma drugačna je slika drugje po svetu.
Medtem ko Nemčija postopoma opušča jedrsko energijo in številne države EU sploh nimajo jedrskih elektrarn, druge širijo svoje jedrske programe kot del boja proti podnebnim spremembam.
Te države trdijo, da ima jedrska energija zaradi neizpuščanja emisij CO2 prednost, saj omogoča proizvajanje poceni elektrike in energetsko neodvisnost.
Toda - ali lahko jedrska energija res vodi v izhod iz podnebne krize?
Madžarska vlada pravi, da lahko – in še zdaleč ni sama.
Sredi oktobra je 10 držav EU, vključno s Finsko, Češko in Poljsko (med njimi je tudi Slovenija) podalo izjavo, v kateri so zapisale, da za zmago v podnebni bitki »potrebujemo jedrsko energijo.«
The first study presents a chain of events:
— Ayesha Tandon (@AyeshaTandon) November 25, 2021
Global warming
Melting Arctic sea ice
Rising warm air shifts atmospheric patterns
Jet stream pushed north
Hotter, drier conditions in western US
Increased wildfire activity
2/n pic.twitter.com/BMwXRkdzny
Francija, dolgoletna navdušena zagovornica jedrske energije, je prevzela vodilno vlogo pri oblikovanju te izjave.
Trenutno namreč Francija vlaga v nove vrste domačih reaktorjev.
Tudi Madžarska načrtuje širitev jedrske elektrarne ruskega tipa.
Nahaja se v bližini mesteca Paks na bregovih Donave, manj kot dve uri vožnje južno od madžarske prestolnice. Poleg štirih obstoječih reaktorjev sta načrtovana še dva – Paks II.
Na Madžarskem so prepričani, da je atomska energija edina tehnologija, ki lahko zanesljivo proizvaja električno energijo v industrijskem obsegu in brez emisij toplogrednih plinov, zlasti glede na geografsko lego države.
Vprašanje, ali je atomska energija res koristna za okolje, pa ostaja zelo sporno.
Ne gre le za katastrofalne posledice morebitnih nesreč reaktorjev in za še nerešena vprašanja o varnem skladiščenju jedrskih odpadkov.
Jedrska energija ne zagotavlja nižjih emisij. Študija 123 držav, ki je bila leta 2020 objavljena v znanstveni reviji Nature, je prišla do sklepa, da dejanske emisije v državah z jedrsko energijo niso bistveno nižje od tistih brez.
Jedrska elektrarna v Paksu vpliva tudi na floro in favno v bližini, poudarja Andras Perger, strokovnjak za podnebje in energijo pri Greenpeace Hungary.
Pravi, da lahko hladilna voda, ki se dovaja v Donavo, znatno poveča temperaturo reke, zlasti ko je vodostaj nizek in vsi reaktorji delujejo.
Perger poudarja tudi dejstvo, da se novi reaktorji nahajajo v potresno aktivni coni in je skeptičen, ali so bili pri izbiri lokacije upoštevani vsi predpisi.
Zvezni urad za okolje v sosednji Avstriji se strinja z njim. Letos poleti je izdelal poročilo, v katerem je lokacijo Paks II opisal kot »neprimerno.«
Madžarska vlada pa vztraja, da je izvedla vse zahtevane raziskave in da je bilo leta 2017 ocenjeno, da lokacija ni ogrožena zaradi potresne škode.
Madžarska se je ob tem odločila za neposredno oddajo naročila za širitev elektrarne ruskemu državnemu podjetju za jedrsko energijo Rosatom in za financiranju projekta z ruskim posojilom v vrednosti več kot 10 milijard evrov.
Relativno visoka obrestna mera (med 4 in 5 %) in padec vrednosti madžarskega forinta bi lahko pomenila, da bodo davkoplačevalci na koncu plačali več kot 12,5 milijarde evrov, predvidenih za nove reaktorje.
Po mnenju vlade pa je pri tem odločilno dejstvo, da so bili že delujoči reaktorji zgrajeni po ruskih načrtih.
China Will Lead The World In Nuclear #Energy, Along With All Other Energy Sources, Sooner Than You Think. (Forbes) https://t.co/9oSica8rH7 pic.twitter.com/GDeTNYKFDw
— James Gingerich, @Expeflow #WorkEasier #RPA (@jamesvgingerich) November 27, 2021
Če bi imeli dve različni tehnologiji na eni lokaciji, bi to povzročilo le težave, je dejal medžarski predsednik vlade Viktor Orbán, ko je v parlamentu utemeljil načrte za širitev.
»Zato, če hočemo jedrsko energijo, mora biti ruska,« pravijo v Orbánovi vladi.
Hungary / Paks 2 Company Submits Construction Licence Application For RPVshttps://t.co/Dq61GwLHzB#nuclear #uranium #thorium #repeal140A #auspol #auspol2021 pic.twitter.com/PoMghV6xGu
— John Randall (@thjr19) November 21, 2021
Za razliko od Nemčije ali Avstrije, Madžarska nima močnega ekološkega gibanja.
Številne javnomnenjske raziskave pa kažejo, da večina Madžarov nasprotuje ponovnemu podaljšanju obratovalnih dovoljenj za obstoječe reaktorje in širitvi jedrske elektrarne Paks – zlasti po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011.
Toda razveljavitev pogodbe za Paks II ali popolna opustitev jedrske energije bi bila težavna. Ne samo, da bi se cene energije za potrošnike verjetno zvišale, vlada bi lahko bila prisiljena plačati visoke odškodnine Rusiji.
Podobne zgodbe so prisotne tudi v drugih državah.
Tudi slovenske vlade se vse po vrsti nagibajo k postavitvi drugega bloka NE Krško, čeprav dokončna odločitev še vedno ni sprejeta.
Ob tem pa se novi bloki gradijo, ne da bi se našla rešitev za skladiščenje radioaktivnih odpadkov.
Ulaganje u 2. blok #Krško nije samo promašeno, već je i srljanje u bankrot. @VladaRH pokušava “ofarbati” Krško zelenom bojom, no to nuklearku neće učiniti sigurnijom ni jeftinijom, a posebno ne brzim rješenjem za klimatsku krizu. @global2000 https://t.co/h8QU1d7N4P
— Zelena akcija (@Zelenaakcija) November 25, 2021
S temi dilemami se bomo zato srečevali tudi v prihodnje.
Jasno je, da je tudi opuščanje jedrskih elektrarn dolgoročno nujno, primer Nemčije pa istočasno kaže, kako nevarno je, če se k temu sredi klimatske krize - pristopi prehitro…