REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Umrl je dr. Ljubo Bavcon, eden prvih, ki je proti janšizmu in »duhu ksenofobije« dvignil glas že leta 1991

Umrl je dr. Ljubo Bavcon, eden prvih, ki je proti janšizmu in »duhu ksenofobije« dvignil glas že leta 1991dr. Ljubo Bavcon. Vir: Posnetek zaslona
Bil je nekaj mesecev v partizanih, nato pa aretiran in zaprt v italijanskih in nemških zaporih.

V starosti 97 let je umrl Ljubo Bavcon, eden najvidnejših pravnih strokovnjakov druge polovice 20. stoletja in zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Bavcon je bil rojen leta 1924 v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo.

Med drugo svetovno vojno se je priključil NOB, bil nekaj mesecev v partizanih, nato pa aretiran in zaprt v italijanskih in nemških zaporih.

Po vojni je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer je tudi doktoriral.

Diplomiral pa je tudi na Inštitutu za družbene vede v Beogradu.

V povojnem obdobju je bil urednik časopisa Slovenski poročevalec, delal je za revijo Naši razgledi.

Zaposlil se je na Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani, kasneje pa je bil predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer je bil med letoma 1969-1971 tudi dekan.

V sedemdesetih letih je sodeloval pri pripravi kazenske zakonodaje v Jugoslaviji in Sloveniji, v začetku devetdesetih pa je vodil delovno skupino za pripravo kazenskega zakonika Republike Slovenije.

Za zasluge je leta 1993 prejel Zlati častni znak svobode RS.

Univerza v Ljubljani pa mu je leta 1995 podelila naziv zaslužnega profesorja.

Bavcon je med ustanovnimi člani društva Forum 21, leta 2014 pa je postal tudi častni meščan Ljubljane.

Bil je tudi eden od prvih, ki je dosledno opozarjal ne nesprejemljivost prakse »brisanja južnjakov«. Odkrito je v enem od intervjujev, ki sva ga imela na to temo, spregovoril o »vetru ksenofobije«, ki da je zavel po Sloveniji. Ta veter se je v tridesetih letih spremenil v vihar, ki danes pustoši po Sloveniji.

Leta 1988 je bil izvoljen za predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je deloval do začetka leta 1995, ko je z delom začel prvi varuh človekovih pravic.

V zadnjem času je bil znan po tem, ko je iz pravnega zornega kota razgalil poskus rehabilitacije Leona Rupnika.

Prav zato, ker se kot nekdanji partizan ni odrekel vrednotam NOB je bil deležen številnih napadov desnice, predvsem s strani Janeza Janše.

Bavcona so na desnici obtoževali, da je sodeloval pri vzpostavitvi »revolucionarnega prava« in verbalnega delikta, čeprav je v resnici jugoslovansko zakonodajo približeval sodobni evropski.

Tudi obtožbe o njegovem sodelovanju v povojnem revolucionarnem nasilju so ostale povsem nedokazane.

Pri tem pa je še posebej pomembno dejstvo, da je bil Bavcon kritičen tako do nekdanjih oblasti v Jugoslaviji ob koncu osemdesetih, kot do potez Janeza Janše, ko je bil ta še obrambni minister RS.

Bil je med prvimi pravniki, ki so opozorili na kršitve človekovih pravic, ki jih je ukazal Janez Janša in ko so organi Slovenije nezakonito deložirali stotine družin nekdanjih pripadnikov JLA, jim zanikali stanovanjsko pravico, jih izganjali preko meje, jim jemali pokojnine oziroma »akontacije pokojnin« in onemogočali stike s familijo.

Bil je tudi eden od prvih, ki je dosledno opozarjal ne nesprejemljivost prakse »brisanja južnjakov«, skupaj z beograjsko pravnico Tanjo Petovar, ki se je zaradi opozarjanja na kršitve človekovih pravic v Sloveniji znašla na udaru tedaj »osrednjih« medijev.

Pozneje je sodišče ESČP razsodilo, da je Slovenija zaradi odločitev Demosove vlade res množično kršila človekove pravice tujcev iz republik nekdanje SFRJ ter jih diskriminirala.

Ljubo Bavcon si je v nacionalistični atmosferi, ki je prevevala mlado državo in ki so jo do skrajnosti izkoriščali Janša in ostali Janši privrženi oblastniki, ki so obračunavali z drugače mislečimi, bil eden od redkih pravnikov z veliko avtoriteto, ki si je upal zoperstaviti tej politiki.

Takrat še nismo vedeli, kaj Janševa politika izključevanja v resnici pomeni, toda danes vemo, da je bil Bavcon eden od prvih, ki je opozarjal na - nevarnost janšizma.

Dr. Bavcon je odkrito v enem od intervjujev, ki sva ga imela na to temo, spregovoril o »vetru ksenofobije«, ki da je zavel po Sloveniji.

Ta veter se je v tridesetih letih spremenil v vihar, ki danes pustoši po Sloveniji.

Nekoč je bil ta ksenofobni veter usmerjen samo proti tujcem, proti »južnjakom«, danes pa tolče po vseh, ki ne marajo avtoritarizma.

Bavcon je bil eden od prvih, ki je vedel, da se bodo pogromi najprej začeli proti tistim na »ić«, potem pa nadaljevali - vse do danes, ko oblast vlada s solzivcem, kordoni policije in nasiljem ter nedemokratično, brez večinske podpore ljudi.

Takrat še nismo vedeli, kaj Janševa politika izključevanja v resnici pomeni.

Toda danes vemo, da je bil Bavcon eden od prvih, ki je opozarjal na - nevarnost janšizma.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke