REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zgrešen vladni semafor: Pomladna opozorila uveljavljajo šele jeseni, glavni kriterij pa so potihoma zamenjali

Zgrešen vladni semafor: Pomladna opozorila uveljavljajo šele jeseni, glavni kriterij pa so potihoma zamenjaliVladni semafor ukrepov. Vir: Twitter

Že spomladi so strokovnjali opozarjali, da je incidenca napačen kriterij za določanje protikoronskih ukrepov.

Toda slovenska vlada je to spoznala šele - v začetku septembra.

Kakšen je nabor ukrepov se približno že ve, toda vlada o njih še ni odločala.

Bistveno pa je, da bo sedaj odločilen kriterij bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi.

Že spomladi so strokovnjali opozarjali, da je incidenca napačen kriterij za določanje protikoronskih ukrepov.

V Nemčiji, ki se je spomladi soočala s porastom koronavirusnih okužb je načrt novega zakona pred infekcijami prav tako temeljil na incidenci, številu okužb v zadnjem tednu dni.

Toda nemški epidemiolog Gérard Krause je menil, da je to napačen pristop.

Namesto incidence bi bilo potrebno upoštevati število pacientov na intenzivni negi, je bil prepričan.

O tem smo poročali tudi v Insajderju.

Tudi Slovenija vse ukrepe pripravlja na podlagi incidence
Življenje nam je krojilo napačno povprečje okužb oziroma incidenca - to pa je zelo nezanesljiv in za ravnanje v epidemiji napačen kriterij. Vir: Twitter

Temelj novega nemškega zakona je bila tako imenovana sedemdnevna in tridnevna incidenca oziroma število na novo okuženih na 100.000 prebivalcev.

Vendar pa se profesor Gérard Krause, eden vodilnih epidemiologov v Nemčiji s to metodologijo ne strinja.

Gerard Krause
Gérard Krause. Vir: Twitter

Za ARD in Tageschau je v intervjuju pojasnil, zakaj je kritičen do takšnega predloga.

Na število okuženih lahko namreč vpliva preveč različnih faktorjev, od števila testiranj, strukture testiranih, kraja testiranja in podobno, da bi to lahko bil objektiven kriterij, je prepričan epidemiolog.

»Prepričan sem, da je načeloma pravilno, da se odredijo enotna pravila, v kolikor jih uporabljamo ob lokalnih indikatorjih, ki imajo za posledico določene ukrepe. Drugače povedano, logika ocene situacije postane enaka, vendar se situacija spreminja glede na mesto in čas. Enotna baza pravil bi poboljšala sprejemljivost ukrepov pri prebivalstvu. Incidenca pa se vse bolj oddaljuje od zdravstvene situacije. To ima dva vzroka, ki sta vsak zase celo zaželjena,« poudarja Krause.

»Najprej se sedaj veliko več testira, kar privede do veliko večjega števila ugotovljeno okuženih kot pa je bil to primer prej. To je dobro. Toda incidenca odraža samo pozitivne rezultate testov, ne pa tudi, ali so ljudje zboleli. Razen tega ne jemlje v obzir skupine prebivalstva, ki so najbolj prizadete. Drugič, po cepljenju so težje oblike bolezni redkejša, celo če število infekcij ne pada tako hitro,« opozarja nemški epidemiolog.

Koronavirus - zdravnik in pacient
Koronavirus - zdravnik in pacient. Vir: Twitter

In kaj bi bila rešitev?

»Če želite enostavno pot, potem res obstaja alternativni parameter: Število na novo sprejetih pacientov na intenzivni negi v tednu dni na 100.000 prebivalcev, ki vključuje tudi podatke o mestu prebivanja. To je torej število pacientov, ki so zaradi težke oblike covida-19 sprejeti na oddelke intenzivne nege, ne glede na to, kje se nahajajo,« pravi Krause.

»Ta podatek veliko bolj stabilno kaže epidemiološko situacijo od incidence. Na te podatke imajo tudi spremenjene strategije testiranja manj vpliva. In dobro je, da ta vrednost odraža tudi pozitivne učinke cepljenja. Če se veliko cepi, takoj pride do zmanjšanja težjih primerov. To pa se neposredno vidi na sprejemnih oddelkih intenzivne nege,« je prepričan profesor, ki predlaga, da bi bilo potrebno zbirati še nekatere podatke, na primer poklice pacientov.

S tem bi dobili boljšo sliko o tem, katere kategorije ljudi so bolj ogrožene.

Lahko bi na primer ugotovili, ali so zaposleni v šolstvu bolj ogroženi od delavk v trgovinah.

Vse to pa so tudi težave, ki so prisotne v Sloveniji, kjer so se vladni semaforji prav tako prižigajo in ugašali v skladu z – očitno napačno incidenco.

Število na novo okuženih, ki je očitno zelo nezanesljiv podatek, je tudi v Sloveniji temelj za določanje vladne politike, kot kažejo tudi vladne objave, ki jih poslušamo iz dneva v dan. Zato tudi ni nenavadno, da so vladni ukrepi, sprejeti na podlagi napačnih podatkov - velikokrat napačni.

Število na novo okuženih, ki je očitno zelo nezanesljiv podatek, je tudi v Sloveniji bil leto in pol temelj za določanje vladne politike, kot kažejo tudi vladne objave, ki jih poslušamo iz dneva v dan.

Zato tudi ni nenavadno, da so vladni ukrepi, sprejeti na podlagi napačnih podatkov - velikokrat napačni.

Pri tem večina ljudi teh podatkov niti ne razume (kot vidimo - upravičeno), zato pa Janševa vlada še dodatno ne uživa zaupanja.

Vladni semafor ukrepov temelji na incidenci - tudi v Sloveniji
Vladni semafor je vse doslej temeljil na nerazumljivem in raztegljivem ter netočnem kriteriju, zato so bili tudi spejeti ukrepi velikokrat - zgrešeni. Nato so tiho spremenili glavni kriterij - in napake niso priznali. Vir: Twitter
Prav zaradi tako zmedene politike javnost vladi ne zaupa, še manj pa strokovnjakom.

In kjer jih vlada prav tako neprestano spreminja in s tem krši lastna pravila, s tem pa vnaša zmedo in vzbuja nezaupanje med ljudmi.

Napaka je torej očitno tudi sistemska - zaradi izbire napačnih podatkov, na podlagi katerih se države nato »zapirajo« in »odpirajo.«

Ne samo Nemčija. Tudi Slovenija.

Toda v Sloveniji je imela ta napaka bolj tragične posledice, kot kažejo podatki o nizki precepljenosti in nezaupanju do vlade.

Potem pa je vlada na tiho spremenila kriterije.

Po novem bo pomembno število bolnih in tistih na oddelkih intenzivne nege.

V resnici so tiho spremenili glavni kriterij - in napake niso priznali.

Toda prav zaradi tako zmedene politike javnost vladi ne zaupa, še manj pa strokovnjakom.

Do zmede je prišlo tudi zato, ker boj z epidemijo ne vodijo pravi strokovnjaki, kot je to pojasnil nekdanji direktor NIJZ.

Sedanji šef NIJZ-a se sicer brani, češ da so za vse slabo krivi njegovi predhodniki, tradicionalno veliko anticepilcev v nekdanjih socialističnih državah in drugi objektivni razlogi.

Toda za izbiro napačnih kriterijev zapiranja in odpiranja države je seveda prav on najbolj odgovoren.

Milan Krek - izjava
Milan Krek - obljuba. Vir: Twitter

Ob tem tudi sam ni bil primer dobrega strokovnjaka.

Letos spomladi na čelu NIJZ-a ni bilo več njegovih predhodnikov, bil pa je on.

Če bi pravočasno upoštevali strokovne predloge dr. Krauseja, bi bili ukrepi javnosti bolj razumljivi, tudi zaupanje v vlado bi bilo večje, precepljenih pa morda več.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke