Poraženi, depresivni, drogirani: Ameriški vojaki se iz Afganistana vračajo s številnimi problemi

Po ameriških podatkih številni ameriški veterani trpijo zaradi psihičnih problemov, alkoholizma in uporabe drog.

Ti problemi še posebej prizadenejo tiste, ki so bili soočeni s travmatičnimi dogodki ali pa so bili ranjeni.

Veterani s takšnimi izkušnjami imajo 3 do 4 krat več možnosti, da pričnejo trpeti zaradi posttravmatskega sindroma (PTSD) in depresije.

Ameriški zdravniki ocenjujejo, da ima med 37 in 50 odstotkov vojakov, ki so bili v Iraku ali Afganistanu diagnoszo depresije.

Ob tem pa po uradnih podatkih okoli 20 odstotkov tistih z diagnozo PTSD trpi tudi zaradi odvisnosti od drog ali alkohola.

To pa je bil že dolga leta velik problem prav v okupirani deželi pod Hindukušem, ki se je spremenila v velikansko narko-državo, v kateri poteka nemotena proizvodnja opija, pa tudi kristalnega metamfetamina (droge metamfetamin v kristalni obliki v prahu), ki se proizvaja iz rastlin, ki prosto rastejo v višavjih Afganistana.

Afghanistan: 37 per cent increase in opium poppy cultivation in 2020, while researchers explore novel ways to collect data due to COVID-19 https://t.co/fFjxBn6UzE

— Rob (@Rob91198403) August 27, 2021

Samo lani se je proizvodnja opija v Afganistanu po podatkih OZN dvignila za 37 odstotkov.

Vojna v Afganistanu je namreč že takoj po pošiljanju ameriških vojakov v to državo pričela spominjati na vietnamsko.

Pred 50 leti, ko je moralo ameriških vojakov spodkopavala odvisnost od heroina, je bilo v Vietnamu kar 20 odstotkov ameriških sil odvisno od heroina, ki je prihajal iz bližnjega »zlatega trikotnika.«

Na podoben način so bili tudi sovjetski vojaki v Afganistanu odvisni od droge.

Zanimivo je, da so tudi ruski vojaki, ki so se v Afganistanu borili v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v enakem odstotku (okoli 20 odstotkov) postali žrtve iste odvisnosti.

Ameriški strokovnjaki so opozarjali, da so talibani uporabljali drogo kot »taktično orožje« in izkoriščajo dejstvo, da se ameriški vojaki borijo v vojni, ki je vse bolj nepopularna doma ter da v prostem času nimajo veliko stvari, ki bi jih lahko počeli.

Talibani so zato namerno olajševali dostop do heroina vsem tujim vojakom.

Heroina je v Afganistanu kot največjem svetovnem  pridelovalcu te vrste droge zelo veliko, dnevna »doza« pa je tudi zelo poceni in stane manj kot en dolar.

Ameriški vojaki, ki so o svoji odvisnosti že leta 2009 spregovorili za portal Daily Beast so pojasnili, da so od droge postali odvisni tudi na bojiščih.

Eden od njih, ki je bil razporejen na dolžnost na afganistanskem letališču Bagram je dejal, da so heroin prodajale »številne trgovine na bazarju«, ki je bil neposredno ob letalski bazi.

Ameriška vojska je sicer testirala svoje vojake na odvisnost od droge v Iraku že od leta 2004, malo pozneje pa so s podobnim programom pričeli tudi v Afganistanu.

Testi se izvajajo tako, da se deset odstotkov naključno izbranih vojakov v vsaki enoti vsak mesec preveri s posebnimi laboratorijskimi testi, vendar do junija leta 2006 uradno ni bil zabeležen niti en primer odvisnosti od mamil.

Vendar je prav tako znano, da so vojaki že v prejšnjih vojnah ta problem reševali s podkupovanjem laboratorijskih tehnikov in zamenjavo svojega urina s čistim urinom vojakov, ki se niso drogirali.

Barry McCaffrey, upokojeni ameriški general s »štirimi zvezdicami« ocenjuje, da se je uporaba mamil v ameriški vojski v Afganistanu samo med leti 2005 in 2009 podvojila, saj naj bi bila droga »vojakom všeč«, to pa naj bi vodilo v vse večjo odvisnost.

Talibani v Afganistanu zaslužijo okoli 400 milijonov dolarjev letno samo s trgovino s heroinom, veliko denarja pa dobijo tudi iz donacij bogatašev iz Bližnjega vzhoda.

For two decades, Americans told one lie after another about what they were doing in Afghanistan https://t.co/bcT1sGEuGS by James Risen

— Tricia Heldmann (@SARgsdK9hndlr) August 29, 2021

Po zadnjih podatkih talibani zaslužijo okoli 1,5 milijarde dolarjev letno, od tega okoli 416 milijonov s prodajo opija, ostalo pa z izvozom redkih rudnin, mineralov, davki, nepremičninami in tujimi donacijami.

Intervencia ZDA se bo tako končala, toda številne težave, bolezni in odvisnosti bodo vojaki iz nje prinesli nazaj – domov, v ZDA.