Laži vazalov: Logar zanika, a dokumenti zveze NATO potrjujejo, da nas čaka množično priseljevanje Afganistancev

Največji poraz zveze NATO in ZDA je znova odprl vprašanje, ali ga bo NATO sploh sposoben preživeti?

Istočasno nekatera poročila kažejo, da se v zvezi NATO dobro zavedajo, da po zmagi talibanov sledi val afganistanskih beguncev, ki bodo množično bežali predvsem v – Evropo.

Ko država pošilja svoje vojake v drugo državo, naj se pripravi in prevzame odgovornost ter sprejme begunce te iste države.#Afganistan #RefugeesWelcome #EU

— Damjan Logar (@LogarDamjan) August 17, 2021

Na desnici so zaradi tega seveda že zaskrbljeni - pred tem pa so molčali ob vseh vojaških avanturah ne samo ZDA, pač pa tudi Slovenije.

Šokanten padec Kabula in popolna prevlada talibanov v Afganistanu sta v teh dneh sicer zaznamovala dramatičen preobrat na geopolitičnem zemljevidu sveta - trenutek, v katerem se bosta tudi ZDA in NATO po izgubljeni vojni soočila z negotovo usodo in novimi porazi.

Dave Keating je v Internationale Politik zato postavil usodno vprašanje: »Ali lahko NATO preživi afganistanski debakl?«

'Greatest debacle that NATO has seen’: Biden stuns allies with Afghanistan mistakes expected of Trump https://t.co/dBS2UqcaBW via @YahooNews

— ProgressiveSoapbox (@theProgSoapbox) August 20, 2021

Vprašanje ni neumestno, saj se je tokrat prvič zgodilo, da je čezatlantsko zavezništvo tako očitno izgubilo neko vojno.

Travma te izkušnje in odmik evropskih zaveznikov od ZDA bosta imela velike posledice za NATO, ocenjuje Keating.

Operacija v Afganistanu je bila namreč prva praktična uporaba 5. člena Washingtonske pogodbe, po katerem je napad na eno članico zveze NATO »napad na vse.«

NEW - Taliban commander Abdul Hamid Hamasi inspects US-made armored vehicles in #Kabul.pic.twitter.com/3f7ZHoJgaz

— Disclose.tv (@disclosetv) August 20, 2021

Ko so se ZDA odločile, da bodo »kaznovale« talibane za teroristične napade 11. septembra 2001, ker jim domnevno niso želeli izročiti Osame bin Ladna, nekdanjega zaveznika ZDA in svetovalca vodje muslimanov Alije Izetbegovića v bosanski vojni, so evropski zavezniki podprli Washington.

Toda ko so se v Beli hiši (tedaj pod taktirko Donalda Trumpa) odločali, kako končati misijo, evropskih zaveznikov niso več spraševali po mnenju oziroma ga ZDA niso upoštevale.

Na tem mestu pa Keating navaja nekaj podatkov iz zaupnih virov, ki si zaslužijo nekaj več pozornosti.

Ko so se veleposlaniki evropskih držav sestali v Bruslju v začetku maja, »kot kažejo njihovi zapiski«, »niso bili veseli« ameriške odločitve o hitrem umiku, navaja Keating, ki je omenjene zapiske očitno videl.

Pozvali so namreč k trdnim jamstvom za politično rešitev vojne in mir še pred pred odhodom sil zveze NATO in ZDA iz Afganistana.

Vendar se to ni zgodilo. ZDA so s talibani sklenile separatni mir, na podlagi katerega so talibani napadali samo še vladne (proameriške) sile.

Iskanje politične rešitve so Američani prepustili afganistanski vladi, ki so jo talibani prezirali, zaradi česar je bilo zanašanje, da bodo Afganistanci sami našli rešitev – iluzorno.

 Vendar ZDA to ni več zanimalo. Želele so le ven iz Afganistana.

@JJansaSDS @vladaRS @strankaSDS
Po lahko dostopnih podatkih je vidno da velika porast priseljevanja migrantov se je in se dogaja lih ko vlada SDS. Pa Jajo je “uradno” tolko proti.
Sds in Janša so ena sama usrana laž. pic.twitter.com/VOFV3YNRBr

— Matej (@Matej31329681) August 20, 2021

Evropski zavezniki ZDA pa so opozarjali, da bo posledice hitrega izhoda »bolj kot ZDA občutila Evropa« in da predstavljajo te posledice »neposredno grožnjo evropskim varnostnim interesom«, ker bo to povzročilo »množično preseljevanje v Evropo.«

Zaradi tega se je že začel prepir med desničarji, ki pa pozabljajo, da je Slovenija soodgovorna, ker je podpirala nezakonito vojno in okupacijo.

Logar po Janševih navodilih pravi, da bomo sprejeli do 5 beguncev. Brščić meni, da Logar in Janša po muslimansko lažeta in da jih bomo v resnici sprejeli 50! Brščić torej trdi, da je Janša musliman! pic.twitter.com/rmYFC9C6Ka

— Darko Vršič #zaobSTAnek (@DarkoVrsic) August 19, 2021

Toda kljub temu so bile evropske države na koncu intervencije v Afganistanu brez moči.

Brez evropske vojske so bile prepuščene na milost in nemilost ZDA.

To so sedaj posledice tega, da so vse članice EU navijale za NATO in se odrekle tesnejšemu vojnemu sodelovanju v Evropi, kar bi bila prava pot.

In tudi položaj Velike Britanije, danes že izven EU, ni nič boljši.

Tudi Britanci so morali zgolj ubogati ZDA.

»In kaj so storili, da bi se odzvali na resne nevarnosti? Nič. Enostavno so čakali, da jim predsednik Biden pošlje navodila, kaj bodo storili vsi. Morda je to najbolj katastrofalna ponazoritev glavnega problema severnoatlantskega zavezništva,« je zapisal novinar, ki o teh vprašanjih poroča iz Bruslja.

»Afganistanska misija pomeni za NATO dve stvari, ki sta se zgodili prvič. To je bilo prvič, da se je neka članica sklicevala na 5. člen o medsebojni vojaški pomoči, prav tako pa je bilo prvič, da je NATO vojno izgubil,« je ocenil novinar.

Ne smemo namreč pozabiti, da je takratni ameriški predsednik George W. Bush tri tedne po napadu 11. septembra članice zveze NATO (takrat 19, danes 30) pozval, naj pomagajo ZDA na podlagi 5. člena Washingtonske pogodbe.

Razlog za vojno je bil takrat že popolnoma nezakonit, ker afganistanska vlada ni napadla ZDA.

Napade na zahodne tarče, predvsem v regiji, so izvajali teroristi, ki so imeli sedež in operativce posejane v Pakistanu, Savdski Arabiji in drugih državah zaveznicah ZDA, Afganistan pa so uporabljali le za »običajno« vojaško usposabljanje gverilcev.

Po napadu na Afganistan so ZDA s pomočjo Severnega zavezništva in voditeljev nekaterih plemen uspele zmagati v vojni.

Sledila je skoraj 20-letna okupacija in »izgradnja države«, ki je stala 2000 milijard dolarjev (samo orožja so talibanom pustili za 89 milijard dolarjev!) in med katero je bilo v bojih ubitih več kot 2400 ameriških vojakov, skupaj s 60.000 pripadniki afganistanske vojske in policije ter na stotine tisočev afganistanskih civilistov.

In vse to se je končalo s popolnim debaklom, v katerem se državna vojska in policija, ki sta jo leta usposabljali številni, drago plačani »inštruktorji« iz članic zveze NATO (tudi Slovenije!) - sploh niso borili s talibani.

Bonus US pour les talibans pic.twitter.com/kxhSQYRI39

— Normandie Неман (@Nimesenc) August 20, 2021

Vse to zdaj najbolj vpliva na Evropo, kamor prihaja nov begunski val zaradi izgubljene vojne, ki so jo brez razloga začele ZDA.

NATO se zdaj spreminja v past in breme za Evropejce.

Dave Keating ne verjame, da bo NATO zaradi te krize takoj razpadel, a opozarja na resne težave.

»Napake zveze NATO, ki je videti močna, a je znotraj gnila, so bile ta teden vsem vidne. Če bodo Evropejci še naprej potiskali glavo v pesek, ko gre za temeljne težave zavezništva, bo prepozno, ko se bodo spet soočili z novimi izzivi. Tisti, ki cenijo NATO, bi morali biti odprti za idejo popolne preobrazbe zavezništva. To je morda edini način, da ga rešimo,« je jasen Keating.

Idej o tem je več, od izgradnje močnejše evropske vojske do več ločenih organizacijskih enot znotraj zveze NATO, toda povsem jasno je, da EU, če se želi ubraniti pred mednarodnimi nevarnostmi – potrebuje tudi evropsko vojsko in morda tudi policijo.