REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Nov »zakon o zaščiti države«: V Veliki Britaniji želijo z novo zakonodajo izenačiti novinarje z - vohuni

Nov »zakon o zaščiti države«: V Veliki Britaniji želijo z novo zakonodajo izenačiti novinarje z - vohuniBritanija - so novinarji vohuni? Vir: Twitter

Svobodo govora vse bolj ogrožajo tudi demokratične vlade.

Zadnji primer je Velika Britanija.

Britanska vlada je namreč predlagala novo zakonodajo za boj proti »grožnjam državi« vključno s prenovo zakona o uradnih skrivnostih.

Po mnenju ministrstva za notranje zadeve je nova zakonodaja potrebna, ker »obstoječa zakonodaja ne zajema dovolj resnih in zelo resničnih nevarnosti, ki predstavljajo grožnje državi.«

Doslej je veljalo, da novinar ima pravico in dolžnost, da zaščiti svoj vir in da zaradi objave, če je bila v javnem interesu, ni mogel biti kaznovan.

Če bo sprejeta, bo imela ta nova zakonodaja resne posledice za novinarstvo in kritično vlogo medijev do oblasti.

Predlog zakona namreč zelo na široko kriminalizira »nepooblaščena razkritja« in »curljanje podatkov.«

Po mnenju britanske vlade lahko novinarska razkritja državi povzročijo celo več škode kot vohunstvo, zato je potrebnmo tašno delovanje novinarjev onemogočiti.

Toda prav takšna »uhajanja« informacij so temelj raziskovalnega novinarstva.

Edward Snowden. Vir: Twitter

Doslej je veljalo, da novinar ima pravico in dolžnost, da zaščiti svoj vir in da zaradi objave, če je bila v javnem interesu, ni mogel biti kaznovan.

Kaznovan pa je bil še vedno lahko uradnik, ki je podatke nezakonito posredoval novinarjem, opozarja Karin Wahl-Jorgensen, profesorica na univerzi Cardiff v svojem zapisu na The Conversation, ki ga povzema Consortium News.

Odmevni primeri zgodb, ki temeljijo na nepooblaščenih razkritjih, vključujejo razkritja Edwarda Snowdna leta 2013 o dejavnostih ameriških in britanskih vohunskih agencij, vključno z glavnimi globalnimi programi nadzora.

Razkritja so privedla do širše razprave o vlogi države pri množičnem nadzoru državljanov.

Nepooblaščeno razkritje je v Veliki Britaniji odprlo pot razkrivanju škandala stroškov poslancev leta 2009.

Ta uhajanja so razkrila pomembne informacije in povzročila pogoste odstope ter spremembe zakonodaje, vključno z ustanovitvijo Neodvisnega parlamentarnega organa za standarde.

Vir: Twitter

Zakon o uradnih skrivnostih se je v preteklosti uporabljal za pregon posameznikov, odgovornih za razkritje občutljivih podatkov.

David Shayler, agent MI5, je bil spoznan za krivega, ker je leta 1997 v časniku Daily Mail objavil dokumente o dejavnostih vohunske agencije.

Toda z novim predlogom se kriminalizira tudi delo novinarjev.

Kot je razvidno iz posvetovanja ministrstva za notranje zadeve, predlagani zakon omogoča strožje kazni za novinarje in njihove vire.

Z novim predlogom se kriminalizira tudi delo novinarjev. Kot je razvidno iz posvetovanja ministrstva za notranje zadeve, predlagani zakon omogoča strožje kazni za novinarje in njihove vire.

V nepričakovanem preobratu zakon enači raziskovalno novinarstvo z vohunjenjem.

Razprava o novem zakonu je pokazala, da britansko ministrstvo za notranje zadeve meni, da »ni nujno razlikovati med vohunjenjem in najresnejšimi nepooblaščenimi razkritji.«

Hkrati ministrstvo za notranje zadeve zaničuje potrebo po zaščiti novinarjev.

V odgovoru na predlog pravne komisije, da se uvede obramba »javnega interesa«, ki bi zaščitila novinarje, v posvetovalnem dokumentu notranje ministrstvo trdi, da bi »ti predlogi dejansko lahko spodkopali naša prizadevanja za preprečevanje škodljivih nepooblaščenih razkritij.«

Da bi poudarili, za kako resno grožnjo pri razkritjih gre, predlagajo tudi povečanje zaporne kazni za tovrstna kazniva dejanja z dveh let na 14 let.

Top secret
Vir: Twitter

Vse to predstavlja neposredno grožnjo zmožnosti novinarjev in njihovih virov, da v javnem interesu objavijo informacije o kršitvah.

Spremembe zakonodaje v Veliki Britaniji prihajajo v težkem trenutku za svobodo tiska po vsem svetu.

V zadnjih letih naraščajo fizične in pravne grožnje novinarjem ob vzponu avtoritarnih in populističnih režimov.

V tem okviru zakoni o nacionalni varnosti pogosto predstavljajo razlog za pregon novinarjev in drugih, ki bi lahko vlado privedli do odgovornosti.

Vse to predstavlja neposredno grožnjo zmožnosti novinarjev in njihovih virov, da v javnem interesu objavijo informacije o kršitvah.

V zadnjih dveh desetletjih strokovnjaki za medije ugotavljajo porast podrejanje vsega »varnosti«, tako da trditve o nacionalni varnosti preglasijo vse druge pomisleke in se pogosto uporabljajo za omejevanje možnosti za nesoglasja in izzive.

Novi zakon bi morali obravnavati kot del širšega projekta notranje ministrice Priti Patel, ki si prizadeva za zmanjšanje državljanskih svoboščin z zakonodajnimi sredstvi.

Zakon o policiji, kriminalu, kaznih in sodiščih, ki je bil pred kratkim sprejet v britanskem parlamentu, policiji na primer dovoljuje, da samovoljno ustavi proteste v Angliji in Walesu.

Takšni zakoni niso le papirnati tigri.

Pogosto se uporabljajo za zatiranje kritičnih glasov.

To dobro ponazarja spodnja karikatura, v kateri sodnik opozarja novinarja, ali ne ve, da je »nezakonito razkrivati nezakonita početja vlade.«

Reforme zakona o uradnih skrivnostih bodo, če bodo sprejete, verjetno imele velik »učinek ohladitve« na novinarje in njihove vire.

Leta 2019 je bilo v Veliki Britaniji 15 aktivistov obsojenih zaradi kaznivega dejanja »terorizma«, potem ko so se privezali za letalo na letališču Stansted pred poletom za odstranitev priseljencev.

Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena.

Vendar je tudi ta primer pokazal na možnost »kreativnih« in politično obremenjenih razlag zakonov, povezanih z varnostjo.

Reforme zakona o uradnih skrivnostih bodo, če bodo sprejete, zelo verjetno imele velik »učinek ohladitve« na novinarje in njihove vire.

Kot so pokazale raziskave, zaradi takšnih groženj pregona in zapora viri ne želijo deliti občutljivih informacij, ki so v javnem interesu.

Novinarji pa manj pogosto iščejo takšne informacije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke