Dnevi upora in ponosa: Kako smo bombardirali Tretji rajh!

Danes mineva 82 let od napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo.

Še pred tem je jugoslovanska vojska 17. aprila že kapitulirala.

Kmalu zatem je Adolf Hitler zmagovalno vstopil v državo in se sprehodil skozi Maribor.

MARIBOR - Sigfried Uiberreither, Martin Bormann, Adolf Hitler und Otto Dietrich auf der Draubrücke in Maribor (26. April 1941) pic.twitter.com/YWsSfBEXpQ

— Jure Grando (@grandojure1) January 29, 2023

Edino mesto nekdanje Jugoslavije, ki ga je kadarkoli obiskal.

In v zgodovinskih knjigah so bili ti trenutki – napad nacistične Nemčije, vojna in kapitulacija - predstavljeni zgolj tako, negativno, kot en sam velik neuspeh.

Hitro kapitulacijo se prikazuje kot dokaz, da je bila jugoslovanska država slaba in ničvredna.

Toda to ni bilo res - mnogi so se za Jugoslavijo borili tedaj in pozneje.

Pri tem pa se namerno pozablja na marsikaj.

Pozablja se na primer na to, da je pred tem 27. marca s prevratom po podpisu pristopa k trojnemu paktu Jugoslavija rekla ne Nemčiji.

S tem se je postavila na pravo stran zgodovine, za razliko od vseh držav (razen Grčije), ki so jo obkrožale.

Kaj takega si ni upal narediti noben narod v Evropi.

Pozablja se tudi, da v vojni z Nemčijo v začetku vojne niti veliko večje države, celo Francija, niso vzdržale zelo dolgo.

Toda takoj zatem je znova sledil tudi odpor in NOB, česar se bomo v Sloveniji znova spomnili 27. aprila, ob dnevu upora posvečenemu ustanovitvi Osvobodilne fronte.

In tudi vojna ni bila brez herojstev.

Predvsem na strani najbolje opremljenega dela vojske – letalstva in pilotov.

Napad na Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941 in že do 17. aprila je pod napredovanjem agresorjev jugoslovanska armada kapitulirala.

Dvanajstega aprila je italijanska vojska vstopila tudi v Ljubljano in jo spremenila v »novo italijansko pokrajino.«

Toda le malo se ve, da so pogumni piloti jugoslovanskega vojnega letalstva v tem času ne samo napadali nemške bombnike in lovce, pač pa v več primerih – bombardirali tudi Tretji rajh!

Jugoslovansko kraljevsko letalstvo se je namreč Nemcem vsaj deloma maščevalo za veliko zlo in preko 20.000 žrtev napada na Jugoslavijo.

Grac u Austriji, na današnji dan. U znak odmazde za bombardovanje Beograda, jedna grupa pilota bombardovala je nekoliko gradova Rajha - Bruk na Muri, Bruk na Lajti i Mistelbah. pic.twitter.com/017urAYrVC

— Slavisa Pavlovic  (@pavlovic9) April 6, 2023

Saša Savićević, sorodnik pilota Ivana Salevića, ki je sodeloval v maščevanju jugoslovanskih pilotov je opisal, kako so potekali ti napadi.

Najprej je Luftwaffe napadla Beograd z 234 bombniki in 120 lovci. Letala so poletela iz Berlina, Gradca in Arada.

Beograd so bombardirali od 6. pa do 12. aprila in pri tem uporabili tudi 440 ton zažigalnih bomb.

Toda jugoslovanski 8. bombniški polk je bil stacioniran v Novi Topoli, na letališču Rovine pri Banja Luki.

Pokrival je zahodno bojišče.

Poveljnik polka Stanko Diklić je v skladu z načrtom R41, 6. aprila 1941. opoldne ukazal, da naj dva bombnika Bristol Bleinheim z dvema lovcema Hurricane z letališča Aleksandrovac poletijo in bombardirajo cilje v Tretjem rajhu.

Prva akcije je bila usmerjena na upočasnitev koncentracije nemške druge armade.

Kingdom of Yugoslavia had modern aviation. Among planes there were some spitfires, mesersmitchs... All in all some 400 fighter planes and thus it outnumbered first wave of German attacks but.. But as usually happens in this part of the world- Croat commander of aviation sell his… pic.twitter.com/nyYq84YQet

— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) April 6, 2023

Ker so bile komunikacije prekinjene, drugi polk ni imel več zveze z Beogradom. Za bombardiranje Beograda so piloti izvedeli preko radia.

Za poveljnika in navigatorja sta bila določena poročnik Ivan Salević in poročnik Ivan Pandža.

Vojaško letalstvo Kraljevine Jugoslavije je imelo v oborožitvi 62 letal Bristol Beiheim Mk I.

Bili so v formacijah 1. in 8. bombarderskega polka in 11. letalske skupine za izvidovanje.

Ob 14:40 so prižgali motorje na letališču Rovine.

Kmalu sta se kot zaščita letalom pridružila dva Hurricana britanske proizvodnje.

Z njima sta letela dva pilota: kapetan 1. razreda, Slovenec Janko Dobnikar, drugega Hurricana pa je pilotiral Mladen Milovčević.

Ivan Pandža je dal ukaz pilotu Karlu Murku, da naj leti proti Murski Soboti.

Bombardovanje Beograda.
Operacija Odmazda dogodila se 6, 7, 11. i 12. aprila.
Smtrt fašizmu https://t.co/6roz6iekIp

— slavica djokovic (@slavicadjokovic) April 6, 2023

Nad Goričkim so vstopili v zračni prostor Tretjega rajha, današnje Avstrije.

Po ukazu komandirja bombnika Ivana Pandže je pilot Murko hitro zmanjšal višino, da bi lahko neopaženi bombardirali cilje v Gradcu in opravi nalogo.

Mejo so prestopili v višini krošenj dreves, da bi jih opazovalci težje opazili.

»Naredim hiter obrat in spustim letalo v dolino reke Raab, katere obale nas bodo zaklanjale skoraj do trenutka prihoda na cilj. Letimo dalje nad krošnjami, medtem ko vrhovi kroženj izginevajo pod mojimi stopali. Z leve strani na cesti vidim ogromno vojaško kolono…

Vidim veliko tankov. Pod nami sem zagledal progo, nad katero jo brišem s 380 kilometri na uro. Vzpenjam letalo na 300 metrov. Predmestje… Tovorna železniška postaja je pred nami. Dajem znak poveljniku Ivanu Pandži. On bo čez kakšno sekundo odvrgel bombe. Prva je padla med vozila, druga na mrežo železniških skretnic, kjer se je pojavil velik krater.

Tretja je zadela dvonadstropno skladišče. Četrta je preletela streho skladišča, ker pa sem se z bombnikom naglo obrnil in vzpenjal, nisem videl, kje je padla. Ves sem iz sebe od razburjenja in zadovoljstva. Naredili smo to. Bombardirali smo Tretji rajh! To vam je za Beograd!« je napisal Karl Murko.

Nato so se spustili proti Mariboru in ljudje so jim mahali – ker so zamešali jugoslovansko kokardo z nemškimi križi!

»Ko smo leteli nad cesto, smo zagledali vojaško kolono. Na njih smo streljali iz mitraljeza. Naredili smo zavoj in izstrelili še en rafal po koloni.

Ko smo leteli poleg Lipnice, smo zagledali slabo maskirano sovražno letališče z bombniki Ju-87. Tudi oni so nas opazili. Spustil sem letalo čim nižje in se usmeril proti Mariboru. Na koncu sem doumel, da nam je ta manever nizkega poleta rešil življenje, ker sta dva Messerschmitta Bf 109 vzletela s tega letališča in nas poskusila sestreliti. Izginili smo jim pred očmi.

Ko smo pristali v Rovinah (Nova Topola, Banja Luka) nam je mitraljezec dejal, da so nas Messerschmiti spremljali od Gradca do Maribora; na repu smo našli luknje od naboja. Takoj smo obvestili poveljnika zračne skupine o lokaciji letališča in zahtevali, da se takoj pošlje vsa naša eskadrilja v napad na ta cilj. Nikoli nismo dobili odgovora na to zahtevo,« je zapisal Karel Murko v svoji izpovdi v knjigi Bristol Blenheim, Yugoslav Story, avtorja Aleksandra Ognjevića, zgodovinarja letalstva.

V istem trenutku je poletel tudi bombnik Ivana Selevića. Uraden zapis izvršenega napada ne obstaja, vendar je iz avstrijskih virov znano, da je posadka opravila nalogo.

»Ob napadu prvega letala na železniško postajo ob 16:02 je drugi bombnik priletel do postaje z vzhoda, kjer je bilo parkiranih veliko transportnih vozil z našimi enotami. Bombnik je odvrgel tri bombe. Del velikega skladišča je zgorel v kratkem času s 60 vozili in veliko količino potrebščin,« piše v poročilu o prvem bombardiranju Gradca, ki ga hrani državni arhiv Avstrije.

Iz bombnika so nato tudi mitraljirali nemške enote.

Nato je bil Gradec bombardiran v štirih letih še 56-krat in to 49-krat s strani ameriškega letalstva in 7-krat s strani Rdeče armade.

Po avstrijskem policijskem zapisniku je napad na Gradec izpeljal še en bombnik iz smeri Riesa. Avstrijski viri pravijo, da je imela avstrijska »panzer divizija« veliko srečo, ker štiri bombe, ki so padle med njih, niso eksplodirale. Verjetno zato, ker so bile že pred tem sabotirane v Rovinah, saj je v okolici Banja Luke živelo veliko folksdojčerjev, ki so pred napadom Nemčije izvajali sabotaže.

Bombniki so nato naslednje dni napadali še cilje v Feldbachu, Beljaku, Furstenfeldu, Pinkafeldu, Gleichenbergu in Wildonu ter letališča na Madžarskem, s katerih so bombardirali Beograd.

Bombniki 1. bombarderskega polka pa so zaustavljali oklepne enote, ki so prodirale v Srbijo iz Bolgarije.

Na sojenju leta 1947 je tedanji feldmaršal Aleksander Löhr dejal: »Napadi jugoslovanskega letalstva na Gradec Bruck na Muri, Leiti in Mistelbach v skupinah v katerih so bila po dva ali tri dvomotorna letala so pomembno upočasnili naše aktivnosti, pa tudi škoda in izgube niso bile majhne.«

Ob tem je bil pomemben tudi psihološki moment in dejstvo, da se je letalstvo Kraljevine Jugoslavije uspelo upirati in je naneslo udare po ozemlju Hitlerjevega Reicha.

Ne smemo pozabiti, da so na podoben način ZDA šele veliko pozneje, v skoraj samomorilski misiji bombardirale ozemlje Japonske, predvsem zaradi psihološkega učinka.

Slovenec Janko Dobnikar pa je zablestel še enkrat.

Naslednjega dne, 7. aprila, so namreč Nemci odkrili letališče Rovine. Sledil je napad. Med njim je Janko Dobnikar uspel vzleteti.

Pri tem je uspel sestreliti nemškega Messerschmitta 109, kar je bila njegova prva, uradno priznana zračna zmaga.

Janko Dobnikar je vse do leta 1946 in volitev bil pilot vojnega letalstva Jugoslovanske armade.

Pred volitvami pa je dejal, da ne more voliti, ker je zaprisegel kralju Aleksandru Karđorđeviću.

Takoj je bil demobiliziran, umrl pa je leta 1982, kot traktorist v pokoju, brez priznane delovne dobe v letalstvu.

Njegovo zgodbo nam je potrdil tudi Jože Čebulj, ki se nam je oglasil po prvi objavi tega članka.

»Pilot Janko A. Dobnikar, stric moje mame, je kot ste pravilno zapisali sestrelil enega od dveh sestreljenih Messerschmittov nad ozemljem kraljevine. Letel je cel čas II. sv. vojne, največ v Alžiriji. Za potrebe povojne oblasti je letel tudi po 'demobilizaciji' in sicer na nalogah, ki so jih drugi piloti označili za neizvedljive. Kmečki fant, rojen v leseni bajti v vasi Vopovlje pri Cerkljah na Gorenjskem je leta 1982 kot upokojenec umrl v Beogradu, zadnja leta svojega življenja pa je deloval kot prevajalec na francoski ambasadi.«

In tudi to, kar so ti piloti naredili, nikoli ne bo ostalo pozabljeno – bombardirali so Tretji rajh, pokazali, da napadalec ni neranljiv, s tem pa vlili pogum tudi tistim, ki so nato s partizanskim odporom šli tudi po njihovi poti.