Proti izraelski aneksiji Zahodnega brega 450 poslancev, čast Slovenije rešila zgolj Milan Brglez in Meira Hot

Okoli 450 evropskih poslancev in drugih politikov je v nedeljo, kot poroča Haaretz, podpisalo posebno pismo zunanjim ministrom EU, v katerem poziva zunanje ministre, da izkoristijo spremembo na vrhu ameriške administracije, da bi z novim pritiskom na Izrael preprečili »de facto aneksijo« Zahodnega brega, ki ga izvaja Izrael.

Med podpisniki so tudi poslanci 22 evropskih držav.

Večina jih pripada levosredinskim strankam, socialdemokratom, zelenim in podobnim.

Okoli tretjina podpisnikov je iz Velike Britanije, večina pa so člani laburistične stranke.

Podpisnika iz Slovenije sta samo dva – evropski poslanec dr.Milan Brglez in mag.Meira Hot, poslanka SD.

Podpisniki so opozorili na dejstvo, da so sporazumi o normalizaciji odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati ter Bahrainom povzročili suspenzijo načrtov glede aneksij velikih delov zahodnega brega.

»Toda razvoj na terenu jasno kaže, da se realnost hitro približuje de facto aneksiji, še posebej zaradi pospešene ekspanzije naselij in uničevanja palestinskih struktur,« so zapisali.

Takšne politike pa »odstranjujejo možnost rešitve v obliki dveh držav, poglabljajo realnost ene države neenakih pravic in večnega konflikta.

Da bi bila to prihodnost regije je istočasno nesprejemljivo in strateško nevzdržno,« ocenjujejo v pismu.

V pismu pozivajo zunanje ministre, da skupaj z administracijo Joea Bidna in relevantnimi strankami na zahodnem bregu preprečijo »unilateralno akcijo« ki bi lahko spodkopala možnosti za mir na Bližnjem vzhodu.

Pismo samo je nastalo na pobudi izraelskih mirovnih aktivistov, Zehave Galon, nekdanje predsednice Meretza; Avrahama Burga, nekdanjega predsednika Židovske agencije ter predsednika izraelskega parlamenta; Naomi Chazan, nekdanje predsednice Novega izraelskega sklada in Michaela Ben-Yaira, nekdanjega pravosodnega ministra Izraela.

Zanimivo je, da na tej pobudi ni podpisov drugih evropskih poslancev razen podpisa Milana Brgleza, pa tudi nobenega politika desnih strank iz Slovenije.

Gre namreč za preprosto izbiro med podporo okupaciji in nezakoniti aneksiji ali pa odporu takšni nezakoniti praksi.

Vendar pod pismom ni mogoče najti ime nobenega od politikov, ki sicer pogosto trdijo, da se zavzemajo za najvišje standarde v svetu.

izraelski_vojak.jpg

Zanimivo je, da sta poslanca Socialnih demokratov in člana odbora za zunanje zadeve mag. Meira Hot in Matjaž Nemec podobno pobudo nekdanjega predsednika izraelskega parlamenta Avrahama Burga proti vsiljeni aneksiji okupiranega Zahodnega brega k Izraelu podpisala že junija lani.

brglez.png

Peticijo je tudi tedaj podpisal tudi poslanec Evropskega parlamenta in predsednik Konference Socialnih demokratov dr. Milan Brglez, ki je v slovenski in širši evropski javnosti poznan kot velik zagovornik priznanja Palestine.

Burg je v svojem pismu izrazil skrb glede izraelske priključitve judovskih naselbin in doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu, katere strategijo uresničitve naj bi nova izraelska vlada narodne enotnosti v skladu z bližnjevzhodnim mirovnim načrtom in novo izraelsko koalicijsko pogodbo objavila že po 1. juliju lani.

Burg je opozoril na negativen učinek, ki bi ga priključitev imela na življenje Izraelcev in Palestincev, regionalno stabilnost ter svetovni red, poleg tega pa bi po njegovem mnenju lahko predstavljala znatno tveganje za varnost na celotnem območju na Bližnjem Vzhodu.

Pristajanje na dvojne standarde pri spoštovanju mednarodnega prava pa se ob tem pismu kaže tudi s strani vladajoče stranke SDS.

Še leta 2013 se je na primer predsednik slovenske vlade Janez Janša zelo zanimal za koncept »pravice do zaščite«, torej za izvajanje mednarodnih intervencij zoper države, ki kršijo človekove pravice in izvajajo grozodejstva.

Kot je tedaj poročala STA se je ob robu mednarodne konference o človekovih pravicah v začetku aprila leta 2013 v Reykjaviku predsednik SDS Janez Janša sestal s predsednikom Islandije Olafurjem Ragnarjem Grimssonom.

meirahot.jpg

Janša in Grimsson sta tedaj menda »izmenjala izkušnje s področja delovanja mednarodnih institucij, uresničevanja koncepta odgovornost zaščititi (R2P – Right to protect)« in drugih pri poskusih dopolnitve mednarodnega pravnega reda, »da bi bil ta učinkovitejši pri preprečevanju množičnih grozodejstev in genocida.«

Janša je tedaj islandskega predsednika celo podrobneje seznanil z mednarodno iniciativo ICD in drugih organizacij za dopolnitev pravnih osnov delovanja OZN v smislu večjega poudarka na preprečevanju konfliktov ter ga prosil, naj tudi Islandija imenuje kontaktno točko oziroma visokega predstavnika za koncept R2P in hkrati sponzorira Globalni center za R2P.

Toda sedaj, ko bi bilo potrebno zaščititi Palestince pred okupacijo in apartheidom ter preprečiti kršitve mednarodnega prava zgolj z diplomatsko pobudo in niti ne z vojaško intervencijo, o tem poslanci SDS niso za te cilje dali niti svojega podpisa pod pismo.

Zanimivo bo videti, kako se bo na pobudo odzval zunanji minister Anže Logar, ki je sicer navezal zelo tesen stik z ameriškim zunanjim ministrom – toda žal tistim, ki je že več kot mesec dni samo še »bivši.«

Je pa to še ena žalostna zgodba o tem, kako se slovenski politiki obnašajo tedaj, ko pomoč potrebuje Slovenija in kako zelo drugače, ko isto pomoč potrebujejo drugi narodi.

Slovenski evroposlanci in poslanci očitno niso sposobni podpisati niti pobude o preprečitvi nezakonite okupacije in aneksije ozemlja nekega ljudstva. Slovenci smo bili pod tujo oblastjo in tudi okupirani v preteklosti, velikokrat smo tedaj podobno podporo pri uveljavljanju naše pravice do samoodločbe od drugih držav in narodov radi prejemali, sedaj pa je naši politiki drugim, ki so v stiski - večinoma ne dajejo...

Pismo si lahko preberete tukaj. 

pismozunanjimeu.pdf

pismozunanjimeu.pdf