REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kapitulacija: Hrvaška z izključno gospodarsko cono uničuje slovensko ribištvo, Janša pa odgovarja z dobrikanjem

Kapitulacija: Hrvaška z izključno gospodarsko cono uničuje slovensko ribištvo, Janša pa odgovarja z dobrikanjemPlenković je sprejel - kapitulacijo Janeza Janše. Vir: Twitter

Hrvaška vlada je pod taktirko premierja Andreja Plenkovića včeraj sprejela sklep o razglasitvi izključne gospodarske cone na Jadranskem morju.

Izključno gospodarsko cono na Jadranu naj bi uradni Zagreb razglasil do konca leta.

O predlogu Plenkovićeve vlade bo najprej odločal hrvaški parlament oziroma sabor, odločitev pa naj bi bila sprejeta že do konca tedna.

Slovenski predsednik vlade Janez Janša trdi, da Hrvaška ob tej odločitvi »spoštuje Slovenijo«, toda dejstvo, da so si v Zagrebu za razmislek o slovenskih ugovorih in željah vzeli le dva dni časa, govori nasprotno.

Te vode so doslej veljale za mednarodne, poteze Italija in Hrvaške pa bodo mednarodne vode preprosto - izbrisale.

Očitno je, da za zaščito slovenskega ribištva sedanja slovenska vlada ob sporni potezi Plenkovićeve, ki slovensko ribištvo dolgoročno obsoja na propad – ne bo naredila nič.

Vse torej kaže, da je ob tem vprašanju Plenković že - sprejel kapitulacijo Janše.

Ker oba s svojima strankama pripadata isti politični grupaciji v Evropskem parlamentu oziroma Evropski ljudski stranki pa iz tega slovenski predsednik vlade na dela posebnega problema. 

Hrvaški bo sledila tudi Italija, obe državi pa imata do omenjene razglasitve pravico po mednarodnem pravu. Vendar je Hrvaška vse doslej ni uveljavila, predvsem zaradi nerešenih mejnih vprašanj, pa tudi zato, ker je podporo Rima potrebovala na poti v Evropsko unijo in NATO.

Omenjene poteze so namreč škodljive predvsem za italijanske ribiče, ki praviloma lovijo v vodah vzhodno od »sredinske črte« na Jadranu, torej že na večinoma zunanjem pasu Hrvaške.

Tu je namreč več rib, kot na italijanski strani.

Te vode so doslej veljale za mednarodne, poteze Italija in Hrvaške pa bodo mednarodne vode preprosto - izbrisale.

Ta nevarnost je sicer visela v zraku že od trenutka razpada nekdanje SFRJ.

Slovenija je tedaj postala vsaj de facto geografsko prikrajšana država, ribiči pa so ostali ves čas največja in praviloma nema žrtev ozemeljskih sporov Slovenije s Hrvaško.

Namesto pravice do lova v vsem »jugoslovanskem« morju lahko tako po novem lovijo le še za »sredinsko črto« v Piranskem zalivu, ki jo Hrvaška priznava za mejo, navkljub drugačni odločitvi Arbitražnega sodišča.

Slovenski ribiči prav tako ne morejo uveljaviti pravic iz razveljavljenega maloobmejnega sporazuma s Hrvaško, ki jim je dovoljeval loviti v tradicionalnem ribolovnem območju vse do Novigrada.

Zato dobivajo sicer finančna nadomestila, toda ker Hrvaška sodbe Arbitražnega sodišča v Haagu ne spoštuje možnosti za ribolov ostajajo zaprte.

Arbitražna razsodba. Vir: Twitter

Propad slovenskega ribištva pa bo lahko zelo vplival na izgled in značilnosti slovenskih obmorskih mest, ki bodo s tem vse manj zanimiva tudi za turiste.

Za izlov v mednarodnih vodah slovenski ribiči že od tedaj, ko so razrezali veliki Delamarisovi ladji Riba 1 in Riba 2 niso imeli pogojev, po razglasitvi hrvaške ekonomske cone pa bo slovenskemu ribištvu zadan še zadnji, uničujoč udarec.

Izključno ekonomsko cono sicer država lahko razglasi zunaj svojega teritorialnega morja (pas, širok 12 morskih milj od obale) do razdalje dvesto morskih milj proti odprtemu morju.

Tu ima nato izključno pravico do ribolova ter drugega gospodarskega izkoriščanja morja in morskega dna.

Slovenija pa se je skladno z arbitražno razsodbo odpovedala razglasitvi svoje izključne gospodarske cone.

Hrvatska je sicer že leta 2003 razglasila zaščiteni ekološko-ribolovni pas (ZERP), kjer je imela praktično enake pravice kot v izključnem gospodarskem pasu (razen pravice do izgradnje umetnih otokov in proizvodnje energije s pomočjo vetra in morja). Vendar je bilo z odločitvami iz let 2004, 2006 in 2008 določeno, da se ZERP ne bo nanašal na članice EU do neke skupne rešitve.

Skupne rešitve na vidiku ni, Hrvaška pa je s tem Sloveniji odvzela tudi teoretično možnost, da njeni ribiči lovijo v vodah Jadrana.

Vse skupaj pa se dogaja brez besedice protesta s strani Slovenije.

Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je že konec minulega tedna prek Twitterja sporočil, da je v zvezi s hrvaško namero o razglasitvi izključne gospodarske cone (IGC) opravil posvetovanja s slovenskim in italijanskim kolegom, Janezom Janšo in Giuseppejem Contejem.

Tako se zdi, da se Slovenija strinja s tem, da si je doslej zaščiten položaj države, na katere se določila ZERP-a ne nanašajo – preprosto odvzame.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković (HDZ) je tudi izrazil upanje, »da s slovenske strani ne bo nobenih težav in ugovorov«.

Nobena država, ki da kaj nase ne bi ravnala tako.

Anže Logar
Anže Logar. Vir: Twitter

Slovenija morda ne more narediti veliko, lahko pa bi nasprotovala Hrvaški in se pozivala na to, da interesi Slovenije ob razglasitvi niso upoštevani in da zato na spremenjen režim – ne pristaja in ga ne priznava, do dokončne ureditve vseh, po oceni Hrvaške. odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede meje - tudi na morju!

Namesto tega pa Janša kot kurir Plenkovića celo na Evropskem svetu EU zastopa interese Hrvaške, kakor da bi bilo vse v najboljšem redu.

S tem se ustvarja vtis, da se Slovenija strinja z razglasitvijo izključne gospodarske cone Hrvaške, ki pa predvsem slovenskim ribičem, tudi zaradi povezanih potez Hrvaške - odpovedi dvostranskih sporazumov o ribištvu, nespoštovanje arbitražne razsodbe - hudo škodi.

Ta vprašanja so namreč še vedno sporna, kljub sodbi Arbitražnega sodišča.

Koliko pa Plenković res ceni Janšo in Slovenijo ter »ugled Slovenije« pa se vidi iz tega, da so za »posvet« s Slovenijo pred razglasitvijo cone dali le par dni časa.

Premier Janez Janša pa je v Državnem zboru, ko je odgovarjal Luki Mescu na vprašanje o »zavoženi slovenski zunanji politiki«, pohlevno poudaril, da imata Italija in Hrvaška pravico do razglasitve izključno gospodarske cone v Jadranu.

Samo zaradi »našega ugleda« in zaradi njune dobre volje pa da sta Slovenijo povabili na pogovore, je ponosno izjavil Janša.

Katere pravice s tem izgublja Slovenija – tega pa ni znal povedati.

Janša nas prodaja kot puloverje
Spomenka Hribar: Janša nas prodaja kot puloverje. Vir: Twitter

Koliko pa Plenković res ceni Janšo in Slovenijo ter »ugled Slovenije« pa se vidi iz tega, da so za »posvet« s Slovenijo pred razglasitvijo cone v saboru dali le par dni časa.

Toda zadeva ni tako enostavna, ribištvo je v EU del skupne ribiške politike, Slovenija pa ima težave s propadom slovenskih ribičev tudi zaradi hrvaškega enostranskega in nezakonitega odstopa od arbitražne razsodbe.

Res je, da je slovenska tožba pred sodiščem EU v Luxemburgu propadla zato, ker se je sodišče razglasilo za »nepristojno«, toda Slovenija bi ob vztrajanju na spoštovanju razsodbe lahko zahtevala tudi, da o veljavnosti slovenskih in hrvaških argumentov odloči npr. Meddržavno sodišče v Haagu.

Predvsem pa ima kot suverena država pravico, da enostranske hrvaške razglasitve gospodarske cone ne prizna, v kolikor Hrvaška ni pripravljena upoštevati interese Slovenije in sporna vprašanja ribištva in meje rešiti z dogovorom s Slovenijo.

Slovenski predlog stika z odprtimi vodami Jadrana
Slovenski predlog stika z odprtimi vodami Jadrana. Vir: Twitter

Hrvaška namreč ni imela niti pravice, da enostransko odstopi od arbitražne pogodbe, ki je bila temelj za delo sodišča.

Če bi o tem odločalo sodišče v Haagu, bi odločilo, da je imela prav Slovenija.

Slovenija bi morala od Hrvaške zahtevati, da obe državi upravičenost hrvaškega odstopa od razsodbe arbitražnega sodišča preverita na Meddržavnem sodišču v Haagu, ki je za ta vprašanja zagotovo pristojno.

Druga pot, ki bi jo Slovenija morala izbrati pa bi morala biti točno takšna, kot jo izvajajo tudi druge države. Velika Britanija na primer v pogajanjih z EU vztraja, da bo v primeru propada dogovora z Brusljem, svoje ribiče branila - z vojaškimi ladjami.

Do tedaj pa bi si morala pridržati tudi pravico do omejevalnih ukrepov na slovenski kopenski meji s Hrvaško.

Ti se dajo izvajati tudi povsem zakonito, na primer s poostrenim nadzorom potniškega prometa.

Druga pot, ki bi jo Slovenija morala izbrati pa bi lahko bila točno takšna, kot jo izvajajo tudi druge države.

Velika Britanija na primer v pogajanjih z EU vztraja, da bo v primeru propada dogovora z Brusljem, svoje ribiče branila - z vojaškimi ladjami.

Sloveniji ni potrebno tako daleč, toda svoj del morja in stik, ki ji pripada po Arbitražni razsodbi, bi lahko nadzorovala tudi drugače – z večjimi policijskimi čolni in helikopterji, z droni, z obalnimi protiladjskimi sistemi in gasilskimi ladjami, ki omogočajo tudi intervencije proti vsiljivcem.

Slovenija je priložnost, da Hrvaško prisili v sprejem arbitražnega sporazuma izgubila že leta 2009, ko umik svoje blokade vstopu Hrvaške v EU ni vezala za implementacijo arbitražne pogodbe.

To je bila seveda največja napaka.

Kaj pa odgovornost za arbitražo? Predsednik, ki se rad sonči v soju žarometov. Vir: Instagram račun predsednika Republike

Če bi bila slovenska zunanja politika zgrajena na realističnih temeljih bi morala Slovenija enako postopati s Hrvaško.

Vendar ni. 

Dovolila je, da Hrvaška vstopi v EU in NATO, nato pa izigra Slovenijo tako, da na neutemeljeni podlagi gladko odstopi od podpisanega arbitražnega sporazuma.

Od resne države bi seveda lahko pričakovali, da ima pripravljen scenarij za odziv na predvidljivo hrvaško ravnanje. Odzivi vladajočih v slovenski politiki pa kažejo, da se odzivajo brez jasnega načrta.

Janez Janša želi problem rešiti s spodkpavanjem arbitražne razsodbe, ki jo je včeraj znova napadel tudi v slovenskem parlamentu, da bi si tako odprl pot za domnevno »boljši« dogovor s Plenkovićem.

Predsednik države Borut Pahor, pa še vedno meni, da »bo arbitražni sporazum implementiran takrat, ko bodo odnosi s Hrvaško prijateljski« ter da je potrebno »stopiti po poti dialoga od začetka.«

Kam je to pripeljalo, vidimo. Slovenske sosede Slovenijo sploh več niti ne vprašajo zares, kaj želi, čeprav je tudi razglasitev takšnih con v polzaprtih morjih, kot je Jadran, mogoče samo ob dogovoru vseh vpletenih.

Slovenija bi zato morala takšni razglasitvi vsaj načeloma nasprotovati, v kolikor predvsem za slovenske ribiče ne bodo določene posebne pravice.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković
Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. Vir: Twitter

Ker pa imamo na oblasti vlado, ki v Plenkovićevi vladi vidi ideološkega zaveznika se je Janez Janša odločil le za taktiko dobrikanja in tihega sprejemanja izvršenih dejstev, ki bodo znova v škodo Slovenije.

Gre za doslej najbolj očitno izdajo nacionalnih interesov Slovenije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek