REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Srečen Dan republike: praznik SFRJ, ki nam je dala večino tega, s čemer še danes delamo, se hranimo in zdravimo …

Srečen Dan republike: praznik SFRJ, ki nam je dala večino tega, s čemer še danes delamo, se hranimo in zdravimo …Dan Republike - 29. 11. 1943

29. novembra so se mnogi spomnili Dneva republike.

Praznika nekdanje države, dneva, ko je bila na zasedanju AVNOJ-a ustanovljena druga Jugoslavija.

V nekdanji SFRJ je bil to velik praznik, delovni ljudje in občani so praznovali kar dva dni, ob tem času pa so bile tudi pogoste poroke ali krajše počitnice.

Kupna moč ljudi je bila v nekdanji SFRJ bistveno manjša kot danes, toda tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin so bile izjemno nizke.

Delavci so imeli zagotovljene plače, nezaposlenosti praktično ni bilo, poleti pa so bili dolgi in poceni dopusti nekaj zelo običajnega.

Ampak vsi se tega dneva ne spominjajo enako.

Slovenski predsednik vlade se seveda ni spomnil nekdanjega Dneva republike, čeprav je kot mlad pionir rad stopal po poteh AVNOJ-a in slavil nastanek nove države v Jajcu.

Danes pa se je – kot pesnik – spomnil le adventa.

Prav je, da se spomnimo Dneva republike, praznika SFRJ, ki nam je dala večino tega, s čemer še danes delamo, se hranimo in zdravimo …

SFRJ je imela seveda svoje resne težave, zaradi katerih je na koncu razpadla.

Toda življenje v njej vendarle ni bilo tako težavno, kot bi nas danes radi prepričali nekateri zapozneli »borci proti komunizmu.«

Če si pogledamo samo zunanji dolg SFRJ, ki je povzročil krizo konec osemdesetih, lahko vidimo, da je šlo za nevarnost, ki je bila naslikana v bolj črnih barvah, kot pa je bila v resnici.

SFRJ je bila ob razpadu zadolžena za 20 milijard dolarjev, njene naslednice pa jih danes dolgujejo preko 150.

Težave SFRJ z odplačilom zunanjega dolga so se začele konec osemdesetih, ko je zaradi pomanjkanja deviz pričelo zmanjkovati tudi nekaterih izdelkov.

Zunanji dolg Jugoslavije so mnogi ekonomisti ocenjevali kot hudo grožnjo za državo.

Država je zato dolga leta izvajala »program stabilizacije.«

Toda Jugoslavija je bila v trenutku, ko se je pričel njen razpad, ki so ga izdatno vzpodbujale tudi nekatere zunanje sile, bistveno manj zadolžena kot države, ki so nastale po njenem razpadu.

Danes je situacija v šestih naslednicah SFRJ povsem drugačna.

Bruto zunanji dolg Slovenije je znašal lani junija, po podatkih Banke Slovenije, nič več in nič manj kot: 43,588 milijarde evra.

Kmalu zatem pa se je Janševa vlada še zadolžila – za preko 4 milijarde evrov ...

Hrvaški zunanji dolg je znašal 30. junija lani 44,564 milijard evrov.

Bruto zunanji dolg Srbije je istega dne znašal 27,817 milijard evrov po podatkih Nacionalne banke Srbije.

Narodna banka Severne Makedonije poroča o 7,843 milijardah dolga, Narodna banka Črne gore pa je objavila, da je državni dolg države konec leta 2018 znašal 7,678 milijard evrov.

Bosna in Hercegovina je bila v enakem obdobju zadolžena za 4.243.000.000 evrov.

Skupni dolžniški saldo vseh držav nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ znaša tako 135,733 milijard evra oziroma okoli 148,2 milijard dolarjev.

Pri tem pa je potrebno vedeti, da je kupna moč teh 148,2 milijardi dolarjev enaka kupni moči 55,9 milijard dolarjev iz leta 1992.

Medtem so se vse države zaradi epidemije še dodatno zadolževale …

Z drugimi besedami, vse naslednice SFRJ so danes nominalno sedemkrat, realno pa v povprečju trikrat bolj zadolžene od celotne nekdanje Jugoslavije.

In čeprav so vse te države danes, za razliko od SFRJ, države s tržnimi gospodarstvi in s pluralističnimi večstrankarskimi sistemi ter zagotovljenimi človekovimi pravicami, je vendarle res, da v številnih pogledih niso sposobne zagotoviti ne takšne ravni zaposlenosti in blaginje, kot tudi ne razvoja, kot ga je nekdanja skupna država.

Kar je pravzaprav zelo duhamoren sklep.

Vse naslednice SFRJ so danes nominalno sedemkrat, realno pa v povprečju trikrat bolj zadolžene od celotne nekdanje Jugoslavije.

Ob tem je SFRJ vodila tudi »neuvrščeno« zunanjo politiko, ki jo zadolžene naslednice danes vsekakor ne vodijo –, ker praviloma pazijo, da jim zunanjo in gospodarsko ter celo obrambno politiko odrejajo zunanji centri moči, od Bruslja in Washingtona, do Pekinga in Moskve.

Pri tem je bil dolg SFRJ, kot ugotavljajo v Bosni in Hercegovini, vendarle uporabljen za »nabavo nove tehnologije, za razvoj in pridobitev znanja, industrija je napredovala, medtem ko se od današnjih kreditov, razen izgradnje avtocest, zelo malo kreditov uporabi za nove tehnologije. In niti izvoz ni sofisticiran.«

Omenjen sklep velja za številne države, žal tudi za Slovenijo.

Naslednice SFRJ v številnih pogledih niso sposobne zagotoviti ne takšne ravni zaposlenosti in blaginje, kot tudi ne razvoja, kot ga je nekdanja skupna država.

Če mislite, da ne, pa naštejte, koliko novih naselij za mlade družine, koliko novih bolnišnic, tovarn, železnic in drugih velikih investicij je – razen velikih trgovskih centrov in preplačanega avtocestnega križa – zagledalo luč sveta v neodvisni Sloveniji.

In tudi za orožje je nekdanja država veliko dala tako, da so od tega živela domača podjetja, naslednice SFRJ pa kupujejo praviloma le tuje.

In nato pošiljajo tudi svoje vojake v misije – na tuje.

V 30 letih tudi v Sloveniji ni bilo zgrajene niti približno enako dobre bolnišnice, kot je na primer UKC v Ljubljani, kjer je umrl Josip Broz Tito.

Pa bi nam kakšna, ki bi bila zgrajena v času po socializmu, danes prišla še kako prav.

Videti je tako, kakor da se je v socializmu veliko gradilo, v času »samostojnosti« pa se je samo privatiziralo in bogatilo.

Sedaj pa je videti tako, kakor da se je v socializmu veliko gradilo, v času »samostojnosti« pa se je samo privatiziralo in bogatilo.

In to tako, da so od tega veliko imeli le posamezniki, le malo pa velika večina ljudi.

In zato je prav, da se na ta dan spomnimo ne le »adventa«, kot naš pozabljivi predsednik vlade, ki je pozabil, kaj je praznoval v mladosti, pač pa tudi Dneva republike, rojstnega dneva SFRJ, ki nam je dala večino tega, s čemer še danes delamo, se hranimo in zdravimo …

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke