REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od sekalca glav do državnika: Pozaba zločinov in nemoralna »normalizacija« Al-Džolanija v OZN

Od sekalca glav do državnika: Pozaba zločinov in nemoralna »normalizacija« Al-Džolanija v OZNPrisrčen klepet s sekalcem glav: Al-Džolani in Giorgia Meloni. Vir: X, posnetek zaslona

Spektakel, ki se te dni odvija v New Yorku, je eden tistih trenutkov, ki jih bodo prihodnji zgodovinarji težko razložili brez ironije.

Na Generalni skupščini OZN se diplomati kar drenjajo, da bi segli v roko ljudem, ki so bili še pred kratkim v zahodnih prestolnicah opisani kot utelešenje »terorja«.

Najbolj vpadljiv primer je prisotnost Abu Mohameda al-Džolanija – nekdanjega emirja Džabhat al-Nusre, sirskega krila Al-Kaide – danes pa svetu predstavljenega nič manj kot »predsednika Sirije«.

V hodnikih OZN se je tako začel proces normalizacije.

Samooklicani »predsednik« Sirije se ponaša tudi z novim imenom. Sedaj nastopa kot Ahmed Al Šara.

Džolani/Al Šara govori o »obrambi mednarodnega reda, ki temelji na pravilih«, medtem ko poročila iz severne Sirije opisujejo njegove borce, ki požigajo krščanske vasi in pobijajo pripadnike manjšin.

Džolani/Al Šara govori o »obrambi mednarodnega reda, ki temelji na pravilih«, medtem ko poročila iz severne Sirije opisujejo njegove borce, ki požigajo krščanske vasi in pobijajo pripadnike manjšin.

Gre za groteskno inverzijo realnosti. Diplomati, ki so nekoč glasovali za nagrado na njegovo glavo, danes resnobno prikimavajo in govorijo o »konstruktivnem dialogu«.

Le nekaj let nazaj je general David Petraeus, eden najbolj spoštovanih ameriških poveljnikov, javno potrdil, da so ZDA razpisale deset milijonov dolarjev nagrade za Džolanija.

Prav ta Petraeus se je po poročilih že srečal z Džolanijem – gre za sestanek, ki bi bil do nedavna nepredstavljiv in celo nezakonit po ameriških protiterorističnih zakonih.

Ironija se še poglablja.

General Petraeus bi snidenje z Džolanijem še pred nekaj leti bi označili kot »pomoč sovražniku«.

Ali celo kot obliko sodelovanja s teroristično organizacijo.

To srečanje zato ni zgolj nenavadno, ampak ima širše moralne in pravne posledice.

Srečanje Petraeus–Džolani tako razgalja popolno protislovje v politiki Zahoda: vojaki so izgubljali življenja v bojih proti mreži, katerega voditelja se danes povabi na diplomatski sprejem. Gre za posmeh lastnim zakonodajam, lastnim vojakom in lastnim vrednotam... Ko Washington legitimira pogovor z ljudmi, ki so na seznamih teroristov, pošilja sporočilo, da so vse obtožbe relativne in da dovolj potrpežljiv »terorist« lahko sčasoma postane »sogovornik«.

Če lahko isti človek, ki je podpisoval ukaze za likvidacijo pripadnikov Al-Nusre, danes sedi za mizo z njenim voditeljem, kaj to pomeni za vse žrtve, ki so padle v vojni proti »terorju«?

Srečanje Petraeus–Džolani tako razgalja popolno protislovje v politiki Zahoda: zahodni vojaki so izgubljali življenja v bojih proti mreži, katerega voditelja se danes v ZDA povabi na diplomatski sprejem.

Gre za posmeh lastnim zakonodajam, lastnim vojakom in lastnim vrednotam.

Če so bile mednarodne tiralice in milijonske nagrade nekoč simbol nepopustljivega boja proti terorizmu, so danes le bledi spomini, ki jih lahko izniči en sam »strateški premislek«.

Ta obrat ima tudi dolgoročne posledice.

Ko Washington legitimira pogovor z ljudmi, ki so na seznamih teroristov, pošilja sporočilo, da so vse obtožbe relativne in da dovolj potrpežljiv »terorist« lahko sčasoma postane »sogovornik«.

Žrtve pa ostanejo brez pravice, brez spomina in brez zadovoljive razlage, zakaj je krvnik zdaj povabljen v salone moči.

Podobne preobrazbe smo videli seveda tudi v preteklosti. Gurion in Arafat, Castro, celo Tito – vsi so bili nekoč »teroristi« in »banditi«, da bi bili na koncu spoštovani državniki.

Toda Al-Kaida je vendarle precej daleč od partizanskega gibanja. Predvsem zato, ker si je teror nad civilisti izbrala za svoje poslanstvo.

Preobrazba iz preganjanega terorista v sprejemljivega sogovornika zato še nikoli doslej ni bila tako hitra in očitna – in tako nemoralna.

Tudi evropski voditelji so se pridružili temu odbitemu diplomatskemu plesu.

Vir: Posnetek zaslona, X

Giorgia Meloni, italijanska premierka, ki je gradila svojo podobo na nepopustljivem nacionalizmu, je sedla na pogovor z Džolanijem, kot da gre za uglednega državnika.

To je sprožilo ogorčenje celo med njenimi podporniki, ki niso pričakovali, da bo sprejela nekoga, ki ga mnogi še vedno vidijo kot terorista Al-Kaide.

V diplomatskih salonih pa se to danes imenuje »realizem«. Nekdanji mučitelji so preimenovani v potencialne stabilizatorje, jezik mednarodne diplomacije pa se temu ustrezno prilagaja.

To, čemur smo priča, ni le taktični obrat, temveč moralni zlom.

Iste vlade, ki so opravičevale neskončne »vojne proti terorju« z brutalnostjo skupin, kot je bila Al-Nusra, danes tiho trdijo, da je Džolani »nepogrešljiv« za stabilnost v Siriji in širšem Bližnjem vzhodu.

Pripoved se je obrnila: Včerajšnji krvnik je današnji partner za varnost.

Seveda obstajajo precedensi. Washington in njegovi zavezniki so že dolgo vadili selektivno amnezijo pri stikih z nezaželenimi figurami – od talibanov v Dohi do libijskih vojskovodij v Tripoliju. A hitrost in drznost rehabilitacije Džolanija zaradi posebnosti delovanja Al-Kaide izstopata...Z legitimizacijo Džolanija OZN in zahodne prestolnice pošiljajo signal, da se množično nasilje in sektarsko čiščenje lahko operejo z dobrim krojem obleke in nekaj vljudnimi govori.

Seveda obstajajo precedensi. Washington in njegovi zavezniki so že dolgo vadili selektivno amnezijo pri stikih z nezaželenimi figurami – od talibanov v Dohi do libijskih vojskovodij v Tripoliju.

A hitrost in drznost rehabilitacije Džolanija zaradi posebnosti delovanja Al-Kaide izstopata.

Njegova metamorfoza ni posledica kakšnega dramatičnega ideološkega preloma, temveč čiste geopolitične preračunljivosti.

Rusija in Iran pridobivata vpliv, zahodni vpliv bledi in nenadoma je človek, ki je bil nekoč prikazan kot brutalen obraz »globalnega džihada«, obravnavan kot protiutež, vredna objema.

Kritiki opozarjajo, da ta strategija nosi huda tveganja.

Z legitimizacijo Džolanija OZN in zahodne prestolnice pošiljajo signal, da se množično nasilje in sektarsko čiščenje lahko operejo z dobrim krojem obleke in nekaj vljudnimi govori.

Žrtve milic Al-Džolanija – kristjani, Kurdi, alaviti – so izbrisane iz pogovora. Njihovo trpljenje je žrtvovano na oltarju zahodne »diplomatske vključenosti«.

Nekoč na tiralici, danes pa v OZN. Vir: Posnetek zaslona, X

Na koncu je normalizacija Džolanija simptom globlje bolezni: Razpada moralne jasnosti v mednarodni politiki.

Iste dvorane, ki so nekoč obsodile terorizem, danes ploskajo njegovim nekdanjim arhitektom, kadar to ustreza razmerju moči.

Ne smemo pozabiti, da pod diplomatskimi nasmehi ostaja človek, za katerega so ZDA nekoč obljubile deset milijonov dolarjev nagrade.

Kar se je spremenilo, ni Džolanijeva preteklost, temveč pripravljenost Zahoda, da jo pozabi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke