torek, 25. februar 2025 leto 30 / št. 056
Znanstveniki opozarjajo: za boj proti koronavirusu dodajte vitamin D v kruh in mleko!

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje okužb z novim koronavirusom spada tudi uživanje vitamina D.
Tega bi se morali bolj zavedati, pa ne le vsakega 2. novembra, ki je svetovni dan vitamina D.
Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, toda številne študije so potrdile, da dodajanje vitamina D pri obolelih s Covid-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.
Vitamin D is Vital:
— Lori Shemek, PhD (@LoriShemek) November 1, 2020
-Improves immune function -Turns on hundreds of genes -Suppresses #inflammation -Makes vitamin K-dependent proteins = bone health, heart halth
-Allows vitamin K proteins to work
-And much more.
What activates vitamin D? Magnesium! pic.twitter.com/T35ygT8dTi
Enako velja tudi za preventivno delovanje tega vitamina, katerega pomanjkanje čutimo zlasti tedaj, ko smo manj izpostavljeni soncu – to pa so prav jesenski in zimski meseci.
Toda »priporočila« zdravstvenih oblasti nimajo veliko učinka.
Prav zato so znanstveniki v Veliki Britaniji vlado pozvali, da naj proizvajalce obveže, da pričnejo dodajati vitamin D v običajna živila, kot so na primer kruh ali mleko.
Več kot polovica britanskega prebivalstva namreč trpi za pomanjkanjem vitamina D.
V Sloveniji pa je situacija še veliko - slabša.
Preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D je bila raziskana v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth.
Prof. dr. Igor Pravst, z Inštituta za nutricionistiko, ki je vodja raziskave, je o tem dejal: »V raziskavi smo preskrbljenost z vitaminom D določali z analizo vzorcev krvi pri 280 odraslih, starih med 18 in 74 let. Ugotovili smo velike razlike pri preskrbljenosti odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih. Med novembrom in aprilom kar okoli 80 odstotkov odraslih ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj zaskrbljujoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 50 odstokov odraslih.«

Skupina zdravnikov, ki jo vodi dr. Gareth Davies, zato opozarja, da vladna priporočila »ne delujejo.«
Zmanjšanje ravni vitamina D pa dodatno pomaga – pri širjenju koronavirusa.
Samo prejšnji teden so znanstveniki v Španiji ugotovili, da je imelo 82 odstotkov pacientov od 216, ki so jih prejeli v bolnišnice, zelo nizke vrednosti vitamina D.
V Britaniji je doslej javno zdravstvo (PHE) zavračalo več kot 10 let stare pozive, da naj se v osnovna živila, kot so na primer mleko, kruh in oranžni sok prične dodajati vitamin D.
Add vitamin D to bread and milk to help fight Covid, urge scientists https://t.co/syi6O7seKq
— The Guardian (@guardian) October 31, 2020
To je sicer že praksa v Finski, Švedski, Avstraliji, ZDA in Kanadi.
»Po mojem mnenju je jasno, da vitamin D ne samo, da lahko omili nevarnost okužbe, pač pa lahko tudi zaščiti pred njo,« ocenjuje dr. Davies.
In ker sedaj nekateri ljudje že jemljejo dodatke k hrani, bi bilo potrebno vitamin D dodajati načrtno, toda transparentno, tako da bi ljudje lahko izbirali pravo hrano.
Adrian Martineau, profesor respiratornih infekcij na univerzi Queen Mary v Londonu, ki je član Daviesove skupine in pravkar vodi novo klinično preiskavo vpliva vitamina D na okužbe s koronavirusom, v katero je vključenih 5000 ljudi, je podobnega mnenja.

»Vlada priporoča, da celotna populacija jemlje vitamin D kot dodatek v zimskih mesecih, tisti, ki pa so med ogroženimi skupinami, pa vse leto. Toda vemo, da ljudje tega v pomembnem številu ne počnejo. Celo jaz včasih pozabim vzeti svoje dodatke, pa se s tem ukvarjam vsak dan. Dodajanje v hrano je res dober način za odstranitev tega pomanjkanja.«
Študija Univerze v Birmighamu je ob tem pokazala, da bi z dodajanjem vitamina v hrano dosegli vsaj 25 odstotno zmanjšanje pomanjkanja vitamina D, kar bi prineslo 65 milijonov funtov prihrankov, poroča Guardian.
Vitamin D, včasih imenovan »sončni vitamin« je sicer edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo, z endogeno sintezo –, če smo dovolj dolgo izpostavljeni soncu.
World VITAMIN - D day pic.twitter.com/O4zi4qFmxl
— Ashwini Nagpure (@AshwiniNagpure1) November 2, 2020
Vitamin, ki v telesu deluje kot hormon in ima receptorje skoraj v vseh celicah ter spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov, se tvori v koži pod vplivom sončnih žarkov (ultravijolični žarki B), ki jih je med aprilom in septembrom največ med 10. in 16. uro, ko sončna svetloba skozi atmosfero potuje navpično.
Za preskrbljenost z vitaminom D v tem času zadostuje, če del kože, ki pa takrat ne sme biti premazana z zaščitno kremo, soncu izpostavimo za 10 do 15 minut – to pomeni, da zadosten odmerek dobimo že med običajnimi opravki ali med krajšim sprehodom, pri čemer velja paziti, da z izpostavljanjem kože soncu ne pretiravamo.

Pozimi bi morali, če bi želeli dobiti dovolj D vitamina, biti na soncu najmanj dve uri in pol, ker je kot ultravijoličnih B žarkov takrat povsem drugačen in gre skozi debelejše plasti atmosfere.
V vseh življenjskih obdobjih je vitamin D ključnega pomena za razvoj, za obnavljanje kosti in zob ter za krepitev odpornosti; znižuje krvni tlak, izboljšuje izločanje inzulina in zmanjšuje možnost za nastanek avtoimunskih bolezni, so že spomladi opozarjali na Zdravstvenem portalu, ki ga ureja Diana Zajec.
V tujih študijah, ki so vključile starejše, so ugotovili pomanjkanje vitamina D tudi pri 80 odstotkih varovancev v domovih za starejše.
In tudi v Sloveniji se koronavirus v DSO-jih širi izjemno hitro.
Tudi slovenska vlada bi lahko pretehtala omenjeno možnost dodatne zaščite prebivalstva, toda vsaj doslej o tem na ministrstvu za zdravje niso pripravili - nobenega konkretnega predloga.