Janševe nepremišljene izjave so Sloveniji že škodovale. Se zgodovina ponavlja z Logarjevimi »zasebnimi« stališči?

V Sloveniji se znova ponavlja farsa, ki ji nasedajo samo popolni analfabeti in nepoznavalci mednarodnih odnosov.

To je res prava tragikomedija, ko vlada naivni javnosti prodaja neresnice o tem, da so pisma in izjave predsednika vlade in zunanjega ministra - zasebna.

Takih, ki temu verjamejo, pa je v slovenskih strankah, tudi koalicijskih, očitno ogromno.

Vsak dan novi primeri sramotnega agitpropa SDS, ki nagovarjajo samo še najbolj ortodoksne vernike. Najbrž tudi ti že počasi obupujejo, koeficient norosti je v tem primeru previsok celo za njih. https://t.co/iAI1ys4mu3

— Kajman Očalar (@kajman_ocalar) May 13, 2020

In te ljudi nato sedanji zunanji minister Anže Logar in njegov mentor Janez Janša še naprej zavajata s trditvami o tem, kako njuni uradni dopisi – niso uradni.

Takšne popolne nesmisle si je slovenski zunanji minister dovolil nakladati celo na nacionalni televiziji.

To so opazili tudi nekateri uporabniki na družbenih omrežjih.

Kar dokazuje, da ali predsednik vlade in zunanji minister nimata pojma o svojih pristojnostih, kar je grozljivo, ali pa da zavestno zavajata javnost, kar je enako deplasirano.

1. Osnove: V mednarodnih odnosih je zunanji minister eden od 4 glavnih funkcionarjev (še predsednik države, vlade in parlamenta), ki predstavlja državo. To pomeni, da jo predstavlja 24/7. Dokler je na tej funkciji (velja enako še za ostale 3) je vedno zagovornik države.

— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) May 13, 2020

Jasmina Držanič je zato povsem utemeljeno - in točno - citirala celo predavanja profesorja Ernesta Petriča, nedvomno enega od najboljših poznavalcev mednarodnih odnosov v Sloveniji.

Ali je Anže Logar ravnokar razložil na @TVOdmevi da je kot zunanji minister poslal popolnoma osebno videnje komisarju za pravosodje in zakaj bi to bilo moralo biti koordinirano?

— Jasmina Držanič (@D_Jasmina) May 12, 2020

Njegova mnenja bi glede nato, kako dr. Petrič v zadnjem času pogosto in vztrajno brani Janeza Janšo in njegove pristaše, v tem krogu morali vzeti še toliko bolj resno.

Zato enostavno ne drži, da je minister za zunanje zadeve v svojem pismu komisarju za pravosodje Evropske komisije povedal le svoje »osebno« mnenje.

In ne drži, da je predsednik vlade, ki se je podpisal pod nek dokument, s tem podpisal kot oseba in da to ni stališče »vlade.«

Takšne in podobne neumnosti v zadnjem času niso kvasili samo lobisti, ki imajo za razširjenje neresnic, tako kot Sebastjan Jeretič, morda kakšno osebne, lukrativne cilje, iste neumnosti so ponavljali tudi partijski vrhovi v SMC in DeSUS-u, na primer Aleksandra Pivec.

Po suverenem nastopu @AnzeLog na @TVOdmevi sem le prebral to kontroverzno pismo o stanju pravosodja. Razumem razburjenje levega pola zaradi navedenih dejstev, a tekst je res kakovosten. Škoda, da ni napisal tudi tiste kontroverzne “depeše”, ki ni bila na takem nivoju. pic.twitter.com/KCkzfTi0zs

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) May 12, 2020

Nekaj podobnega se je že prej zgodilo ob dopisu, ki ga je UKOM poslal Svetu Evrope.

Zunanje ministrstvo je tedaj licemerno zanikalo, da bi pripravili pismo, ki ga je slovenska vlada poslala Svetu Evrope kot odgovor na kritike o pritisku na novinarje v Sloveniji.

Vodja urada vlade za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija pa je za Delo povedal, da je šlo za odgovor Ukoma.

Vlada vam sporoča:
Slovenije ni več, sedaj gre za SDS.

— Josef von Mlinaritz  (@meteoriterain) May 13, 2020

Toda dovolj je že, da si pogledamo vsebino Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki jasno določa, kakšna je vloga zunanjega ministra in drugih pooblaščenih predstavnikov držav v mednarodnih odnosih.

Na osnovi teh dokumentov zvenijo popolnoma deplasirano tudi navedbe, ko je na primer Urbanija za Delo povedal, da »po njegovem mnenju zunanji minister Anže Logar z vsebino (prve, medijske) depeše ni bil seznanjen«, prav tako naj ne bi nič o tem vedeli premier Janez Janša niti koalicijski partnerji, čeprav gre za uradno stališče slovenske vlade.

Po besedah Urbanije je šlo v tem primeru za jasno proceduro, ki ji sledijo tudi sicer - vladni urad za komuniciranje prejme novinarska vprašanja in nanje odgovori, »ne da bi o tem posebej obveščal visoke vladne funkcionarje.«

Zunanji minister Anže Logar je napisal osebno pismo Komisiji. Je sam nalepil znamko in ga oddal na pošto?

— Pavel Gantar (@PGantar) May 12, 2020

Kar seveda kaže le na to, da so vladni funkcionarji, ali a) nevestno opravili svoje delo, ali pa b) Urbanija laže.

Vendar celo zanikrno in nevestno opravljanje dela s strani predsednika vlade in zunanjega ministra MZZ in Slovenijo ne razreši odgovornosti, ki jih imajo pooblaščene osebe v skladu z določili veljavnih konvencij po mednarodnem pravu.

Podpisnica teh konvencij pa je - Slovenija.

Tudi če »pojasnila UKOM-a« niso pripravili na MZZ in tudi v primeru, če je Anže Logar ob vladnem poročilu evropskemu komisarju poslal svoje »osebno pismo«, kot to vidi sam, takšni dopisi v mednarodnih odnosih izgubijo karakter »zasebnosti« in postanejo stališča države.

Ko MZZ odpošlje pismo tuji mednarodni organizaciji ali državi, torej tujemu subjektu mednarodnega prava, je to stališče države, ne Ukoma, Logarja, Janše ali kogarkoli drugega.

Še več, to so lahko tudi enostranska pravna dejanja, ki državo nato obvezujejo.

Vse to bi vladni koaliciji lahko pojasnil tudi evropski poslanec, dr. Milan Brglez.

V koalicijskih SMC, NSi in DeSUS se lahko zato »distancirajo« od teh dokumentov, kolikor želijo, toda za druge države sveta in mednarodne institucije to ne pomeni nič.

Za njih so izjave Anžeta Logarja in Janeza Janše veljavne izjave Slovenije.

Še enkrat: Iz Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb je jasno razvidno, da je neko osebo mogoče šteti za predstavnika države ne samo, če »predloži ustrezno pooblastilo«, pač pa tudi kadar »iz prakse zadevnih držav ali drugih okoliščin izhaja, da je bil njihov namen, šteti jo za predstavnika«.

In zaradi tega se za predstavnike držav štejejo »voditelji držav, vodje vlad in ministri za zunanje zadeve za vsa dejanja, ki se nanašajo na sklenitev mednarodne pogodbe«, pa tudi »vodje diplomatskih predstavništev za sprejem besedila mednarodne pogodbe med državo, ki jih je akreditirala, in državo, v kateri so akreditirani« in ob tem še »predstavniki držav, akreditirani na mednarodni konferenci ali pri mednarodni organizaciji ali enem od njenih organov, za sprejem besedila mednarodne pogodbe na tej konferenci, pri tej organizaciji ali organu.«

Z drugimi besedami – Anže Logar in Janez Janša sta pooblaščeni osebi in karkoli izrečeta v mednarodni komunikaciji - velja za stališče države.

Janša ni samo v vojni s spodaj naštetimi, ampak je v vojni s 85% prebivalstva. https://t.co/pWHXEt9hnP

— Josef von Mlinaritz (@meteoriterain) May 13, 2020

Ob tem tudi Zakon o zunanjih zadevah RS določa, da MZZ »opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.«

Poglejmo še en, zgodovinski in praktični primer, ko bi nas neprimerne izjave Janeza Janše lahko kot državo že lahko veliko stale.

Šlo je za trditve tedanjega predsednika vlade Janeza Janše leta 2007, da se je Slovenija s Hrvaško glede arbitraže že dogovorila »za Haag.«

Pri tem je bilo mišljeno reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

»Nismo se dogovorili za Haag, ker je to v tem trenutku škodljivo,« je nato pozneje na Janševo napako v soočenju z Janšo na TV Slovenija pojasnila Katarina Kresal, ki je menila, da je absurdno spet odpirati vprašanje Haaga, saj gre pri tem za stališče druge države in ne Slovenije, medtem ko EU Sloveniji z mediacijo ponuja roko.

Kresalova je hkrati potrdila, da imajo takšne izjave, kot je bila Janševa izjava na Bledu 26. avgusta 2007, zelo velik pomen v mednarodni politiki.

To je seveda res. Javne izjave treh ljudi v državi – običajno predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra – lahko državo tudi enostransko obvežejo, brez kakršnihkoli »parafov«, še posebej, če so dane v bolj svečanem vzdušju.

V Sloveniji se je to res zgodilo – ob uradnem obisku Iva Sanaderja na Bledu, ob robu mednarodne konference 'Evropska unija 2020, razširitev in integracija', ko je Janša, ki »razmišlja strateško,« kot pravi Aleksandra Pivec, izrekel svoje nepremišljene besede.

Danes vemo, da so bile obupno nestrateške, nespametne in škodljive. Če bi obveljale, bi bil položaj Slovenije v odnosu do Hrvaške še slabši, kot že je.

Če bi Hrvaška vztrajala pri nespretni Janševi izjavi, bi na koncu Slovenija »pogrnila« že prej, namesto relativno ugodne razsodbe Arbitražnega sodišča (ki je odločalo tudi po načelu pravičnosti) bi v ICJ ob tem sporu odločali le po mednarodnem pravu in Sloveniji dosodili veliko manj ozemlja in morja.

Vsaka izjava, ki je podana v takšnem svečanem vzdušju, se namreč lahko razume tudi kot 'enostranska pogodba', na to zelo nevarno dejstvo pa smo že ničkolikokrat (zaman) opozarjali.

Izgovori slovenskih diplomatov, da gre samo za “načelen, neformalen dogovor”, v svetu mednarodnega prava seveda nimajo nikakršnega pomena, saj je tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) že več podobnih enostranskih izjav razglasilo za obvezujoče.

Države v mednarodnih odnosih namreč delujejo preko posebnih organov, ki so v skladu s pravili notranjega in mednarodnega prava določeni za delovanje na področju mednarodnih odnosov.

Pravico zastopati državo imajo predvsem najvišji organ zunanjega zastopanja (ponavadi predsednik države), predsednik vlade in zunanji minister.

Vsi ti dajejo tudi obvezujoče izjave v imenu držav.

V skladu s predpisi mednarodnega prava lahko nastanejo posledice za državo tudi ne glede na vse notranje omejitve, ki jih najvišjim predstavnikom neke države postavljajo notranji predpisi.

Odgovornost, ki so jo z mednarodnim priznanjem Slovenije v mednarodnih odnosih dobili predsednik slovenske vlade, predsednik države, zunanji minister in slovenski diplomatski predstavniki v tujini, je zaradi tega seveda izredno velika.

V nekaterih primerih namreč lahko celo ustni dogovor dveh pooblaščenih predstavnikov držav velja za pogodbo.

Logarjevo "osebno" pismo je v bistvu kritika Vrhovnega sodišča, ki je osvobodilo večnega predsednika SDS v zadevi Carl in Šetinc Pašek. Jasno kot beli dan.

— Josef von Mlinaritz (@meteoriterain) May 13, 2020

Res je, da to, kar Janša, Logar, Hojs in drugi sporočajo v tujino zveni kot partijska propaganda.

Ampak ne gre za to, da ta stališča niso državna, niso vladna, kot meni dr. Igor Lukšič, v resnici je še huje - partijska propaganda je predstavljena in v tujini velja za stališče države.

To, kar piše Logar, kar piše Janša o medijih. To ni država, to ni vlada. To je nekaj drugega. Legitimno stališče stranke, posameznika. Ampak to ni država.

— dr. Igor Lukšič (@Igor_Luksic) May 12, 2020

Janši je s Sanaderjem enkrat že spodrsnilo. Če bo tako nadaljeval, s prepiri z novinarji, mednarodnimi institucijam in podobno, bi nas naslednje napake lahko precej udarile. In ne samo po žepu.

In zato so tako imenovana »zasebna« pisma Anžeta Logarja ter »zasebni« Janševi podpisi na dokumentih (kot si to domišlja Aleksandra Pivec), ki so poslani v tujino, ki Slovenijo obremenjujejo – izjave Republike Slovenije.

In tudi zato je še kako pomembno, kdo sedi na teh položajih, kajti njihove neprimerne izjave in trditve o Sloveniji bi nas lahko vse skupaj zelo veliko stale.