Zdaj vemo, zakaj se piloti nesrečnega ukrajinskega letala niso oglasili

Ukrajinskim preiskovalcem je bilo že ob pogledu na razbitine takoj jasno, zakaj se piloti niso oglasili takoj zatem, ko naj bi se pričeli »vračati« proti letališču v Teheranu.

Vendar o svojih ugotovitvah niso želeli obveščati javnosti, ker jih je bilo stah, da bi izgubili možnost pregleda razbitin ...

Takoj je bilo namreč jasno, da je prva raketa ruskega sistema Tor M-1, ki je zadela nesrečni civilni Boeing 737-800 ukrajinske nacionalne družbe, eksplodirala točno pod nosom letala.

New video shows 'missile' hit #UkrainianAirlines Boeing 737 before it crashed killing 176 - after Trump and Trudeau both said attack was a 'mistake' - while Iran accuses the West of 'psychological warfare' as it DENIES it blew jet out
of the sky pic.twitter.com/VMucKQ6qyD

— Hans Solo (@thandojo) January 10, 2020

Udarna moč eksplozije je namreč odnesla spodnji del pilotske kabine in ga istočasno prerešetala s tisoči šrapnelov. Luknje, ki so jih naredili, so dobro vidne na oplati letala.

Piloti so bili zato takoj mrtvi.

Letalo se je nato spremenilo v ognjeno kroglo in padlo na zemljo.

#PS752 / Ukrainian investigation team has released new images showing shrapnel damage on Boeing 737-800’s wreckage.

Iran has admitted it unintentionally shot down the plane and said the black boxes will be sent to France for analysis. pic.twitter.com/ERdgNmz14j

— Aaron Spelling (@FOXAIRINC) January 12, 2020

To tudi pojasnjuje, zakaj se piloti niso oglasili letališkemu stolpu in javili napako ali težavo. Vse se je zgodilo v trenutku.

V nesreči je umrlo 176 ljudi, največ pa je bilo Irancev in Kanadčanov medtem ko so bili vsi člani posadke in piloti ukrajinski državljani.

»Slika kaže, kjer je bilo letalo zadeto. Zadelo je pilotsko kabino. Mislimo, da je to dokaz. In pojasnjuje, zakaj od pilotov nismo slišali ničesar. Umrli so takoj zatem, po prvem zadetku. Takoj ko so nam Iranci omogočili dostop do teh ostankov letala, so nas naši specialisti obveščali vsako uro. In hitro, ko smo zbirali informacije, smo razumeli, kaj se je zgodilo«, je dejal Oleskiy Danilov za BBC.

What we know so far about Boeing plane that crashed in Iran https://t.co/11RFM5AkX5 pic.twitter.com/z5oRE9vwki

— www.thetechmore.com (@itechhere) January 13, 2020

In zato tudi v Iranu preprosto niso mogli več tajiti pravega vzroka padca nesrečnega ukrajinskega letala.

Ob nesporni odgovornosti Teherana za to tragedijo pa sta v zraku še dve pomembni vprašanji – zakaj Iran svojega zračnega prostora ni zaprl in zakaj so tudi tuje letalske družbe kljub napetostim in opozorilu ameriške zvezne letalske direkcije FAA o veliki nevarnosti poletov v iranskem zračnem prostoru tega dne – še naprej letele.

Podobno je bilo v Ukrajini leta 2014, ko je zračni prostor tistega dne, ko je bilo sestreljeno malezijsko letalo MH370 preletelo 300 letal.

Iz letališča v Teheranu pa je po sestrelitvi ukrajinskega letala 8.1. poletelo še najmanj osem letal, nesrečno letalo pa je bilo deveto, ki je tisti dan poletelo.

V prejšnjih dnevih je bilo med 20 in 26 poletov na dan s tega letališča, preletov zračnega prostora Irana pa še veliko več. Iraški in iranski zračni prostor namreč preleti vsak dan okoli 500 letal.