Avstrija in 99 let od usodnega plebiscita: kako so iz sovražnikov na Koroškem nastali (maloštevilni) prijatelji

»Iz sovražnikov so nastali prijatelji«. Naslov v časniku »Kleine Zeitung« ob 99. obletnici plebiscita, s katerim je bilo 10. oktobra leta 1920 odločeno o usodi Koroške, jasno kaže, da se je v Avstriji marsikaj spremenilo.

Letošnje praznovanje deželnega praznika je potekalo na Novem trgu v Celovcu, pod skupnim naslovom "192019 Kärnten – gemeinsam in die Zukunft/Koroska – skupno v prihodnost«.

Proslave o »koroškem obrambnem boju«, ki slavi zmage avstrijskuh Korošcev zoper napadalce z »juga«, kot tudi slovesnosti ob plebiscitu.

#kärnten feiert 99. Jahrestag der Volksabstimmung vom 10. Oktober 1920 unter dem Motto „Gemeinsam in die Zukunft“
In Rede mahnte LH @PeterKaiserSP ua Verantwortung für Demokratie, Pflicht sich zu erinnern und aus Geschichte zu lernen ein. https://t.co/xfv8MZ78gq pic.twitter.com/FmG3GgnP7T

— Andreas Schäfermeier (@a_schaefermeier) October 10, 2019

Po določilih senžermenske pogodbe je imela namreč Koroška edina pravico odločiti, ali bo razdeljena med tedanjo SHS in Avstrijo ali ne.

Desetega oktobra leta 1920 je 59,04 odstotka prebivalcev odločilo, da Koroška pripade Avstriji. Oziroma, kot se danes v Avstriji to lepše reče  - »da Koroška ostane cela.«

Naslednje leto bodo 100-to obletnico praznovali pod motom »CarinthiJa 2020.«

Der 10. Oktober ist nach wie vor ein großer, historischer Tag für ein stolzes Kärnten, an dem die Bevölkerung mit Demut und Reue ebenso wie mit Dankbarkeit, Zuversicht und Stolz derer gedenke, die Geschichte geschrieben haben. pic.twitter.com/6TgDJA74ZM

— Peter Kaiser (@PeterKaiserSP) October 10, 2019

Vse skupaj se dogaja v trenutku boljših odnosov tudi med Ljubljano in Dunajem.

Zunanji minister Miro Cerar je prav včeraj s slavnostnim nagovorom v Festivalni dvorani v Ljubljani odprl Leto sosedskega dialoga Slovenija - Avstrija 2019-2020.

S projektom, ki se je sočasno začel tudi na Dunaju, želita državi graditi nova partnerstva, poglobiti medsebojno poznavanje in sodelovanje institucij ter prebivalcev in odpravljati stereotipe.

Cerar je v nagovoru poudaril, da sta Slovenija in Avstrija povezani z večstoletno skupno preteklostjo in podobnimi pogledi na pomembne teme prihodnosti Evropske unije. Sodelovanje je razvejano na številnih področjih, od gospodarstva in turizma, čezmejnega sodelovanja, kulture in umetnosti do izmenjave študentov v okviru projekta Erasmus in sodelovanja znanstvenih institucij.

Čez leto dni, ko se bo leto sosedskega dialoga zaključilo, bo ravno 100. obletnica koroškega plebiscita iz leta 1920, kar je v svojem nagovoru danes izpostavil tudi Cerar.

To bo po njegovih besedah priložnost, da zgodovinska bremena 20. stoletja postavimo v kontekst evropskih in globalnih vrednot sprave, sožitja in medsebojnega spoštovanja, na katerih temelji tudi prihodnost slovensko-avstrijskih odnosov.

Proslava obletnice plebiscita je sicer v Avstriji vsakega 10. oktobra že tradicionalno prost dan za vse učence, dijake in profesorje.

10. Oktober: Kärnten frei und ungeteilt. Angesichts der Wahnsinnstaten von Limburg und Halle, des zunehmenden Extremismus, eine starke Erinnerung an die Kraft der Demokratie. Kein Fußbreit der Unfreiheit, dem Extremismus und der Gewalt, egal ob von links, rechts oder religiös. pic.twitter.com/VgEA8IZJ4G

— Heimo Lepuschitz (@heimolepuschitz) October 10, 2019

Še pred časom so ob tem prazniku naredili veličastne mimohode zavednih Korošcev, na katerih so brambovci na vozičkih pred seboj potiskali makete koroških vasi, »podarjenih« materi Avstriji, in podobne umotvore. Toda te proslave so vedno manjše.

Proslave ob 10. oktobru je v boljših časih spremljala množica 30.000 ljudi.

Okoli 80. obletnice jih je bilo samo še 6000, danes pa se jih zbere le še nekaj sto.

Še pred časom so ob tem prazniku prevladovali nestrpni toni.

»Ne bomo dovolili pretirane zastopanosti slovenske manjšine v medijih! Mi smo se Slovencem opravičili za krivice, storjene v času nacizma. Ampak sedaj morajo Slovenci pokazati pripravljenost na dialog in odpraviti določbe, ki kršijo pravice staroavstrijske manjšine v Sloveniji! Stran s starimi ranami in zamerami! Hočemo čisto mizo za prihodnost!« je ob 81. obletnici plebiscita v Celovcu vzklikal vodja Heimatdiensta, gospod Feldner in z rokami mahal po zraku, medtem ko sta ga huronski aplavz in navdušeno kričanje publike »Bravo! Tako je!« za trenutek prekinila.

Nadaljevanje je bilo približno v enakem slogu.

Predsednik vojaških veteranov je spomnil prisotne, kako so preprosti kmečki sinovi, revni kot cerkvene miši, ki so si želeli le miru, morali ponovno vzeti orožje v roke in se boriti proti »agresorjem in vsiljivcem z juga«, ki so leta 1920 in 1945 pokazali jasne ozemeljske zahteve do Koroške.

In kako so enote Kraljevine SHS z desetkratno premočjo premagale nemške brambovce, kako je nova oblast odstavljala nemške ravnatelje v šolah in prepovedala nemško besedo.

Kako grdo so zavedne Slovence, ki so pravzaprav Vindišarji in »le Vindišarji so glasovali za Avstrijo, ne pa Slovenci«, in je to resnica, ki boli, pa jo je »treba povedati«.

Danes je drugače. Zgodovinar Hellwig Valentin opozarja, da je bil 10. oktobra leta 1920 vsak drugi glas za Avstrijo pridobljen s strani Korošca »iz slovensko govorečega okolja,« časniki pa pišejo, da ni nič nenavadno, če se na proslavi prav zato sliši tudi slovenska govorica.

10. oktober 1920: Bei der Volksabstimmung in Kärnten gemäß dem Vertrag von Saint-Germain stimmt die Mehrheit gegen eine Angliederung an den SHS-Staat. https://t.co/lSB89IVIkD

— Hans-Jürgen Lang (@HansJuergenLang) October 9, 2019

Število Slovencev je brez zaščite matične države prav tako upadlo - za približno desetkrat.

Iz sovražnikov so tako res nastali »prijatelji« in dobri sosedi. Ampak na Koroškem - maloštevilni.

Kar jasno kaže osnovno pravilo mednarodne politike - da so brez zaščite lastne države manjšine pogosto obsojene na asimilacijo, kar je prav tako še vedno močan razlog, zaradi česar si vsi narodi, kjer je to mogoče, želijo in prizadevajo živeti v isti državi.

10. Oktober-Feier am Friedhof in Annabichl. 99 Jahre Kärnten frei und ungeteilt. @ Annabichl, Kärnten, Austria https://t.co/vowhKYvD02

— VzBgm Wolfgang Germ (@WolfgangGerm) October 10, 2019

Čeprav to vedno seveda ni mogoče.

Ne glede na to pa si slovenska manjšina še vedno želi več pravic, krajevnih tabel in spoštovanja svoje posebnosti.

Morda bo v letu, ki je pred nami, tudi Avstrija v okviru sosedskega dialoga na tem področju pokazala več.