Študija AV Consulting: kako bi Telekom Slovenije lahko postal eden najboljših na svetu

Poletje je v Sloveniji zmeraj čas bitk za nadzorne funkcije v slovenskih državnih podjetjih in drugih organih.

Rošade so se najprej začele v holdingu, ki nadzira upravljanje večine slovenskega državnega premoženja. Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) je tako pravkar imenoval novega predsednika uprave.

Holding namreč po odhodu Lidije Glavina začasno vodi Igor Kržan, ki se bo po imenovanju novega prvega moža vrnil med nadzornike.

Za novega predsednika uprave SDH pa je bil nato za štiriletni mandat od 1. oktobra dalje imenovan Gabrijel Škof, dosedanji predsednik uprave Adriatic Slovenice.

Škof se je tako v upravi pridružil članoma Boštjanu Kolerju in Andreju Božiču, ki bo 1. decembra zapustil upravo, menda zato, da bi postal prvi v nastajajočem državnem turističnem holdingu.

Škof, rojen leta 1960 v Ljubljani, je univerzitetni diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. Ima dolgoletne menedžerske izkušnje v zavarovalništvu in dobro pozna tudi portfeljsko upravljanje naložb.

Kot so povedali v SDH je bil izbran »tudi zaradi osebne predstavitve, s katero nas je prepričal, in zaradi svojega pogleda na strateško upravljanje naložb države.«

Zanimivo pa bo videti, ali bo takšen način izbire uveljavljen tudi pri izbiri novih članov uprave Telekoma. Odločitev o tem na bi padla najpozneje 30. avgusta.

V delu medijev so se namreč v zadnjem času pojavila imena več kandidatov za nove člane nadzornega sveta, nato pa je eden med njimi doživel celo vrsto medijskih napadov in podtikanj.

Gre seveda za dr. Andreja Vizjaka, direktorja podjetja AV.consulting, ki naj bi bil s strani SDH predlagan za člana nadzornega sveta slovenskega Telekoma.

Na osebne diskvalifikacije in objavo neresničnih trditev o svojem zasebnem življenju je bil Andrej Vizjak prisiljen odgovoriti celo s pravnimi sredstvi.

Toda ob tem je pri kandidaturi za položaj med člane nadzornega sveta Telekoma ostal zvest svojemu strokovnemu področju in je ob svoji osebni predstavitvi na SDH pripravil tudi posebno strokovno študijo, s katero je pokazal, kje v svetu se danes nahaja slovenski Telekom in kako bi lahko – postal veliko boljši.

Andrej Vizjak, ki je med drugim delal na vodilnih mestih v A.T. Kearney in PwC, objavil knjige v 12 jezikih in je profesor na nemški Ingolstadt School of Management je namreč naredil tudi primerjalno analizo 50 Telekomov in ugotovil, da je slovenski Telekom – kar seveda sploh ni presenetljivo – eden od najslabših.

V študiji z naslovom »Učinkovitost upravljanja z rastjo na primeru panoge telekomunikacij« - ki je že bila predstavljena nadzornikom SDH - je Andrej Vizjak poskusil odkriti, s kakšno verjetnostjo bi Telekom Slovenije lahko z dvomestno rastjo prodaje povišal svoj dobiček in dvomestno rast prodaje ter kakšen je sploh potencial za povišanje dobička in vrednosti podjetij v panogi telekomunikacij.

Pri tem je podatke črpal iz podatkovne baze AV.consulting, ki zajema 10.000 največjih delniških družb na svetu v finančnih in nefinančnih panogah in 50 telekomov na svetu, od tega 16 s sedežem v Evropi.

Njegova analiza je razkrila številne slabosti poslovanja slovenskega Telekoma, vendar hkrati odkriva tudi pot, po kateri bi bilo mogoče doseči večjo dobičkonosnost in uspešnost podjetja.

Skupina Telekom Slovenije je sicer v preteklih štirih letih zmanjšala letne prihodke ter dosegala le podpovprečno stopnjo rasti prihodkov in dobičkonosnosti v primerjavi s svetovno panogo.

Zaradi tega pa je seveda padla tudi tržna vrednost samega podjetja.

Skupina Telekom Slovenije bo s tako uspešnostjo na dolgi rok dosegala le podpovprečno tržno vrednost v primerjavi s svetovno panogo, ugotavlja Vizjakova analiza.

Andrej Vizjak zato predlaga, da skupina Telekoma odstrani znane ovire rasti in ozka grla v v nabavni verigi, pomanjkanje vodstvenih zmogljivosti, pomanjkanje izkušenih in izurjenih zaposlenih, ter pomanjkanje finančnih virov.

Predlaga predvsem optimizacijo procesov in produktivnosti na zaposlenega, digitalizacijo in preoblikovanje procesov ter merjenje ključnih aktivnosti, da bi si tako pridobili konkurenčno prednost.

Ugotovil je tudi, da bi lahko samo s prestrukturiranjem podjetja do leta 2023 zaslužili toliko, kot danes z njegovo prodajo.

Skupina Telekom Slovenije bi lahko v naslednjih štirih letih ob doseganju 9 odstotne povprečne dobičkonosnosti svetovne panoge močno povečala dobiček.

Dodaten učinek pa bi bil, da bi se na ta način vrednost podjetja do leta 2023 dvignila za skoraj milijardo evrov.

To pa je pomembno tudi zaradi tega, kar se je že doslej dogajalo s Telekomom Slovenije.

V slovenski javnosti se namreč že več let (neuspešno) preigravajo različni scenariji prodaje Telekoma. Že večkrat doslej so bili v samem Telekomu, SDH in vladi tudi precej razočarani nad ponujenimi, zmeraj premajhnimi zneski v času javnih prodaj tega pomembnega podjetja.

Nekateri analitiki menijo, da je Slovenija pravi trenutek za prodajo Telekoma preprosto zamudila, drugi pa opozarjajo, da bi bilo pred kakršno koli prodajo družbo najprej potrebno prestrukturirati in izboljšati – ali pa podjetje nato, ko bo znova uspešnejše, sploh ne prodati.

Prav to pot pa odpira tudi študija dr. Andreja Vizjaka.

Povedano preprosto – zakaj bi morali Telekom sploh prodajati, če lahko Telekom Slovenije prinese sebi in vsej državi še veliko več samo z izboljšanim poslovanjem?

In to ne tako, da v državno blagajno dostavi samo kakšnih 40 milijonov evrov letno, kot v najboljših primerih sedaj, pač pa tudi dvakrat več.

In to brez zmanjšanja števila zaposlenih, zgolj z boljšim poslovanjem.

Verjetno ni dvoma o tem, da je ta scenarij veliko boljši od prodaje Telekoma v sedanjem, slabem stanju. To kažejo tudi primeri preteklih prodaj bank in drugih podjetij, ki smo jih v Sloveniji (včasih tudi pod zunanjo prisilo) razprodali, čeprav so bila »še rešljiva«, kot ocenjuje tudi dr. Andrej Vizjak.

Njegova analiza in kandidatura za mesto člana nadzornega sveta Telekoma je morda tudi zato nekaterim v službi »globoke države« - kost v grlu.

Če se nič ne bo spremenilo, bo slovenski Telekom v prihodnjih letih še naprej daleč pod dobičkonosnostjo nemškega in katarskega in celo daleč pod dobičkonosnostjo hrvaškega Telekoma, kar je še posebej pomenljiv podatek.

Slovenski je namreč v letu 2018 »proizvedel« le dva odstotka dobička v prihodkih – hrvaški pa dvaindvajset.

In kot takšen slovenski Telekom seveda ne bo zanimiv za prodajo, ali pa nam bodo prihodnji kupci za podjetje še naprej ponujali smešne cene. In to upravičeno.

Da gre za strokovno utemeljeno oceno pa kaže tudi dosedanja poslovna in strokovna biografija dr. Andreja Vizjaka.

Andrej Vizjak namreč vodi družbo AV.consulting, v preteklosti pa je delal tudi kot nekdanji senior partner svetovno znanih svetovalnih hiš PwC in A.T. Kearney.  

Strankam nudi spletno podporo pri uresničevanju vizije »(P)ostati prvi na svetu,« ki temelji na metodologiji Formule uspeha, ki je leta 2013 zmagala na tekmovanju Global Advisory Challenge.

Takrat se je spopadlo več kot 20.000 svetovalcev vseh celin, prvo mesto pa je prisodila žirija, ki so jo sestavljali svetovni voditelji enega od »Velikih štirih« podjetij za poslovne storitve.

Formule uspeha so označili za najbolj vplivno novo metodologijo v poslovnem svetovanju.

Je torej eden redkih slovenskih menedžerjev, z izkušnjami iz vodenja multinacionalk z letnimi prihodki preko 10 milijard dolarjev.

Pri tem bi omenjeni Andrej Vizjak iz Dubaja v Ljubljano prišel očitno iz zgolj enega samega razloga – zaradi profesionalnega izziva.

S svojim znanjem namreč velikim tujim podjetjem omogoča več kot 10-odstotno rast.

Njegova metodologija bi seveda lahko zelo koristila tudi Telekomu Slovenije, toda naivno bi bilo pričakovati, da je izboljšanje poslovanja Telekoma cilj, ki si ga želijo vsi v slovenski družbi.

Medijski pritiski ob izbiri članov uprave slovenskega Telekoma kažejo, da bi v Sloveniji omrežje tistih, ki se napajajo s pomočjo sedanjega poslovanja Telekoma ali pa jim koristi njegova nekonkurenčnost in nekonkurenčnost njegovih medijev (predvsem Planet TV) želelo postaviti na čelo tega podjetja takšne kadre, ki bodo Telekom Slovenije tudi v prihodnje obdržali točno tam, kjer je sedaj – na dnu lestvice primerljivih Telekomov.

Ali se bo to res zgodilo, bomo videli že kmalu, kajti dr. Andrej Vizjak je izsledke svoje študije  že predstavil tudi vodstvu SDH.

Kmalu bomo torej lahko videli, ali bodo vodstvo SDH prepričali strokovni argumenti in uspehi na področju upravljanja Telekomov, s katerimi se lahko pohvali dr. Andrej Vizjak, ali pa neresnice, objavljene v nekaterih medijih.