Spodletel poskus »medijskega umora« Andreja Vizjaka: preživnino in davke plačuje, razkrito tudi, kdo širi neresnice

V nekaterih slovenskih medijih smo te dni lahko prebrali celo vrsto člankov, ki so se nanašali na domnevno »spornost« dr. Andreja Vizjaka, ki naj bi bil s strani SDH predlagan za člana nadzornega sveta slovenskega Telekoma.

Obtožb je bilo več; Andrej Vizjak naj bi bil že leta 2011 povezan z nekakšnimi spornimi posli Tuša in pranjem denarja preko Belizeja, ob tem naj bi bil tudi zelo bogat, s stalim prebivališčem v Dubaju, vozil naj bi Maseratija, pri tem naj ne bi plačeval niti preživnine za svojo mladoletno hčerko ...

Pred leti naj bi ga bivša soproga na Hrvaškem ovadila celo za krajo neke jahte, ob tem pa naj bi kot »de facto« rezident Slovenije Andrej Vizjak Sloveniji dolgoval še lepe denarce, zaradi česar so nekateri slovenski mediji spraševali, ali se bo z Vizjakom morda končno vendarle pozabaval tudi FURS?

Zaključek vseh teh približno štirih »zgodb« o Andreju Vizjaku je bil preprost in se je z različnimi variacijami iztekal v retorično vprašanje, češ, kako naj takšen človek, ki dolguje ne samo državi, pač pa celo lastnemu otroku, potemtakem sploh sedi v nadzornem svetu slovenskega Telekoma?

Nekako v to smer so šli zaključki različnih komentatorjev in »novinarjev«, ki ob tem praviloma Andreja Vizjaka pred objavo hudih obtožb sploh niso povprašali za komentar in preverili dejstva oziroma resničnost svojih navedb in hudih obtožb, ki so jih zapisali. Kar bi v skladu z novinarsko etiko in zakonom o medijih seveda morali narediti.

Glede na takšno enostransko tehnologijo priprave člankov je torej mogoče reči, da je šlo za tipičen primer tega, kar se na zahodu imenuje »charachter asssination«. Za medijski umor, torej.

Oziroma - njegov poskus.

V redakciji Insajder.com smo ubrali drugo pot in poskusili tako od državnih institucij kot tudi od Andreja Vizjaka in od Andreje Jernejčič, njegove bivše soproge in lastnice PR agencije Lin&Nil izvedeti, ali razvpiti medijski zapisi držijo ali ne.

In medtem ko smo zbirali podatke, so prvi mediji, ki so objavili svoje zgodbe o Andreju Vizjaku (predvsem Reporter) na podlagi 26. člena Zakona o medijih morali že objaviti zanikanja neresničnih navedb.

Iz teh vsebin izhaja, da ne drži, da je Andrej Vizjak moral veliko svetovalno-revizijsko družbo PwC zapustiti v spornih in sumljivih okoliščinah. S PwC je namreč Andrej Vizjak prekinil sodelovanje zaradi menjave službe, sporazumno in na lastno željo, v PwC, enemu izmed dveh največjih podjetij na svetu na področju revizije podjetij, davčnega, finančnega in poslovnega svetovanja z več kot 200.000 zaposlenimi pa je ostal partner še do 30. junija leta 2015.

Prav tako očitno ne drži, da se je Andrej Vizjak zapletel v sporne posle in sume podkupnin s Tušem, domnevno plačanih skozi karibsko davčno oazo Belize, o čemer je novembra 2013 poročal časnik Dnevnik.

Šlo je za povsem običajno in vnaprej dogovorjeno poslovanje, na katerega Andrej Vizjak sploh ni imel vpliva. Kot smo izvedeli, je bilo poslovanje PwC večkrat preverjeno, ne da bi bile odkrite kakršnekoli nepravilnosti, zato je bil članek v Dnevniku leta 2013 očitno napisan povsem neutemeljeno.

Na podoben način so se v Reporterju in Požareportu pojavile tudi neutemeljene trditve, da Vizjak menda že pet let ne plačuje preživnine za lastno hčerko.

Andreja Jernejčič, Vizjakova nekdanja žena in mati njegove hčerke, je informacije omenjenih medijev potrdila za Žurnal24, iste izjave pa je ponovila tudi novinarjem drugih medijev, na primer časniku Reporter.

Trdila je, da od nekdanjega soproga ni dobila nobenega denarja za hčerko. Ko smo ji zastavili več vprašanj, se je odgovorom na vprašanja glede lastništva jahte, incidenta v Dubaju in ali je ona vir spornih trditev, zapisanih v omenjenih medijih izognila, glede preživnine pa je svojo trditev ponovila.

»Zahvaljujem se vam za izkazano pozornost in vprašanja, na katera pa vam lahko odgovorim tako, kot sem že za revijo Reporter: in sicer da imenovani gospod meni zanjo ni predal nobenih sredstev (ni plačal preživnine). To pa je tudi edini komentar, ki ga vam lahko dam v tej zadevi. Ob tem izražam upanje, da boste - tudi in zlasti zato, ker gre za mojo hčerko, ki je še otrok - spoštovali najino zasebnost. Še raje pa vidim, da me v njegove zgodbe ne vključite.«

Zaradi interesa otroka je ta želja Andreje Jernejčič razumljiva in upravičena in zato smo na potrdilih, ki njeno trditev postavljajo na laž in jih ekskluzivno objavljamo tudi izbrisali vse osebne podatke otroka.

Toda težavi pri tem odgovoru sta dve – prvič, da je Andreja Jernejčič lastnega otroka sama postavila pod žaromete medijev, s tem ko je izpostavila, da Andrej Vizjak za svojo hčerko ne plačuje »niti centa« preživnine.

Drug problem je, da je Andreja Jernejčič s tem po oceni Andreja Vizjaka izrekla očitno neresnico, kar dokazujejo z njene strani podpisana potrdila o prejemu denarja. Pri tem gre za trditve, ki se ponavljajo že nekaj mesecev, saj je Andreja Jernejčič te trditve izrekla že na televiziji v VV Faktorju dne 22. aprila leta 2017.

Podpisi na teh potrdilih - videli pa smo potrdila za vsa pretekla leta - pa so seveda zelo podobni pisavi Andreje Jernejčič, ki je javno dostopna.

Svojega bivšega moža je torej poskušala prikazati v slovenski javnosti kot nemoralneža, ki krši tudi pozitivne predpise, iz sodnih dokumentov in potrdil o prejemu denarja s strani Andreje Jernejčič, v katere smo imeli vpogled, pa izhaja, da Andrej Vizjak redno plačuje preživnino, ki je bistveno višja od zakonsko določene vsote.

Andrej Vizjak je medtem že javno potrdil, da gre za 500 evrov mesečno.

»Ne drži, da Andrej Vizjak za svojo osemletno hčerko že osem let ne plačuje preživnine. Za svojo hčerko redno plačuje preživnino in je torej v članku zapisana laž,« je po pooblastilu dr. Andreja Vizjaka zapisal odvetnik Rok Petrič.

Pri tem dokumenti razkrivajo, da Andrej Vizjak plačuje preživnino v resnici celo vnaprej – torej decembra 2013 za leto 2014, in tako naprej, ter je preživnina že plačana tudi do konca leta 2019 - prav zato, da »ne bi bilo nikoli zaostanka in bi šlo otroku dobro«, kot nam je potrdil tudi sam Andrej Vizjak.

Andreja Jernejčič sicer pravi, da so ta dokazila ponarejena, saj se od ločitve leta 2014 dalje ne piše več Jernejčič Vizjak, kot je navedeno na omenjenih dokumentih, ampak le Jernejčič.

Poleg tega tudi znesek ni pravilen, saj se ta vsako leto spreminja glede na zakonodajo, trdi Jernejčičeva. Andrej Vizjak pa poudarja, da plačuje preživnino nad zakonsko odrejeno vrednostjo in da želi njegova nekdanja žena zgolj oblatiti njegovo ime v Sloveniji, saj se mu želi maščevati.

V javnosti se je pojavila tudi zgodba o tem, kako naj bi ugrabil jahto Andreje Jernejčič, zasidrano v Umagu. Jernejčičeva je krajo jahte prijavila na policijo. V medijih so se pojavili zapisi, da ni znano, »kako se je vse to razpletlo.« Andrej Vizjak pa nam je sporočil, da je bila omenjena jahta, ki nikoli ni bila njegova last, zasidrana dvesto metrov od umaške policije in da nikoli ni bila ukradena. V vlogi priče, ne pa lastnika, jo je sam pokazal policistom.

»S to jahto nisem imel nikoli nič, tako da ni bila napisana nikoli na moje ime. Za njo sem tako kot vi zvedel iz Požareporta. To se je zgodilo šele tri leta po razvezi. Zgodba je najverjetneje ena izmed številnih izmišljotin Andreje Jernejčič z namenom blatenja mojega dobrega imena. Nisem bil nikoli obtožen v zvezi s to zadevo in tudi nisem zasledil nikjer, da je sploh bilo kakšno sojenje. Policija v Umagu pa glede te zadeve ne daje izjav,« je opozoril Andrej Vizjak.

Na koncu te zgodbe pa je pomemben odgovor na še eno vprašanje, namreč, ali Andrej Vizjak slovenski davkariji morda res še kaj dolguje? Kajti, postaviti na čelo velikega državnega podjetja človeka, ki tudi državi morda še nekaj dolguje bi bilo res neprimerno.

In zato je ta argument zoper Vizjaka tudi tako učinkovit in preprost.

Vizjak sam je preko svojih odvetnikov že sporočil, da so vsa natolcevanja o njegovem »rezidentstvu« neutemeljena. Zadeva je preprosta – dr. Vizjak, profesor in doktor ekonomije, že pred leti v Sloveniji opisovan kot »Wunderkind«, ki je končal visoko stopnjo na Ekonomski fakulteti v Ljubjani v rekordno kratkem času – v dveh in pol letih -, je zelo hitro odšel v tujino, kjer je bil zelo uspešen, saj je dosegel v svoji stroki poslovodnih znanosti sledeče rekorde: na Univerzi v Münchnu doktoriral pri 24 letih starosti, izvoljen je bil pri mednarodnem svetovalnem podjetju A.T. Kearney za Principala (junior partner) pri 27 letih starosti, postal je pri 30 letih starosti član uprave največje evropske medijske hiše Bertelsmann in tako naprej do njegovega naslova svetovnega prvaka na področju poslovnega svetovanja, ki mu ga je PwC podelil leta 2013 v Londonu na osnovi njegove inovacije formule uspeha, ki jih je od takrat naprej PwC tržil po celem svetu pod imenom »PwC Success Formulas.«

Ne samo, da je napisal 26 knjig, objavljenih v številnih svetovnih jezikih, delal je tudi kot strateški svetovalec za nemški Telekom, ki je največji telekom v srednji Evropi in za katarski Telekom, ki je danes eden od najbolj naprednih v svetu. Slovenski Telekom je danes pred investicijami, ki so jih drugi telekomi v svetu – že naredili ...

In zato Andrej Vizjak tudi dobro ve, katere tehnologije so se izkazale za uspešne, kakšne so tržne cene, kakšne so izkušnje drugih telekomov z aktualnimi izzivi in podobno. Pri tem je trikrat, pod predsedniki različnih uprav, Andrej Vizjak že delal kot strateški svetovalec tudi za slovenski Telekom.

In ko je nemški Telekom kupil hrvaškega, je Andrej Vizjak pomagal pri njegovem prestrukturiranju. Delal je tudi s špansko Telefonico in svetoval več kot dve leti sedanjemu predsedniku uprave nemškega Telekoma. Za različne telekome je delal okoli 20 let.

In kot njegov oče, ki je ustanovil Gorenje v Nemčiji, zato pač ni bil »rezident« Slovenije, čeprav Slovenije seveda nikoli ni pozabil.

Tudi njegova soproga Sonja Vizjak, je Slovenka.

Za nekoga, ki je bil tako uspešen v tujini, vrnitev na čelo Telekoma Slovenije ni nikakršna »ekonomska priložnost«, kot se to prikazuje v slovenskih medijih. Za 54-letnega Andreja Vizjaka je denar že postal drugotnega pomena, rad pa bi še uresničeval svojo vizijo - biti »najboljši na svetu.«

Tudi zato, ker se v Sloveniji na žalost »vse razprodaja po najnižjih cenah, vendar so bila številna podjetja še rešljiva ali bi bila lahko prodana po višjih cenah.«

Motiv tu ni denar, priznava sam Andrej Vizjak, pač pa bolj želja, da se v tujini pridobljeno znanje uporabi tudi v primeru velikega slovenskega podjetja, ki nujno potrebuje spremembe, ki ne posluje dobro..

Vizjak, nekdanji član uprave Gorenja, je sicer lastnik firme AV Consulting za poslovno svetovanje s sedežem v Dubaju, poslovno pa svetuje petim podjetjem, ki vsa rastejo z več kot desetimi odstotki letno.

Njegov šesti klient, s katerim je pričel sodelovanje šele pred enim letom, si je skupaj z njim postavil ta cilj. Zakaj torej tega znanja ne bi prenesel - tudi v Slovenijo, kjer je svojo poslovno pot tudi začel, se sprašuje Vizjak?

In namesto da bi bil strokovnjak, ki v svojih knjigah, polnih grafov in izračunov opisuje, kako je potrebno »tekmovati proti ekonomiji obsega«, tudi v Sloveniji dobro sprejet, mora pisati – demantije zaradi lažnivih člankov.

»Ne drži, da Andrej Vizjak večino časa preživi v Sloveniji, iz česar bi sledilo, da je po predpisih davčni zavezanec tu. Andrej Vizjak večino svojega časa preživi v Dubaju in v drugih državah izven Slovenije, kjer se ukvarja s svojimi projekti. Vse svoje življenje je živel in delal v mnogih krajih in v različnih državah. Do Republike Slovenije nima nobenih neporavnanih davčnih obveznosti, prav tako se ne nahaja v nobenih odprtih upravnih, davčnih ali sodnih postopkih,« so zapisali Vizjakovi odvetniki.

Zapisano smo tudi preverili. Iz dokumentacije FURS-a, v katero smo imeli vpogled, je razvidno, da je Vizjak vse svoje obveznosti poravnal.

»Davčni organ je ugotavljal za obdobje od 1.01.2009 do 31.12.2018, na podlagi navedenih dokazov in podatkov, da ne obstaja znatna razlika med vrednostjo premoženja zmanjšana za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja s sredstvi oziroma porabe sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo …« piše v odločbi FURS-a.

V dokumentu tudi jasno piše, da Andrej Vizjak, ker pač dela v tujini v Sloveniji ni »davčni rezident« in to po odločbi že iz leta 2006, ki se je kasneje redno preverjala.

Neporavnanih davčnih obveznosti torej nima.

Kaj pa politična pripadnost, o kateri se v njegovem primeru veliko razpreda?

»Jaz se politično nikoli nisem opredeljeval, nikoli nisem bil v nobeni stranki. Jaz sem strokovnjak in če me Slovenija potrebuje, če dobim nalogo, kjer lahko pomagam – bom prišel. Moj motiv ni več denar,« nam je zatrdil dr. Andrej Vizjak.  

Težava v Vizjakovem primeru očitno ni ne preživnina in ne neplačani davki.

Težava je tipična »slovenska fovšija«, torej zavist in prislovično slovensko preganjanje vseh uspešnih, zlasti v tujini, o čemer je prav na Telekomovem SiOL-u včasih zelo duhovito pisal tudi znani slovenski pisatelj in kolumnist Miha Mazzini.

Če bo ta kratkovidna slovenska zavist tokrat nazaj v tujino znova pognala priznanega domačega strokovnjaka, ki bi lahko zelo pomagal tudi slovenskemu Telekomu, pa bomo, kot napoveduje Vizjak, ki mu je slovenskega »toplega sprejema« počasi že dovolj, lahko izvedeli - že zelo kmalu.