REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Lažno opravičevanje predaje: Julian Assange kot »razvajenec« in »sosed iz pekla«, ki po zidovih maže iztrebke

Lažno opravičevanje predaje: Julian Assange kot »razvajenec« in »sosed iz pekla«, ki po zidovih maže iztrebkeJulian Assange, aretacija. Vir: Pixsell

Takoj po dramatični aretaciji ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea sta se v javnosti pojavili dve kontroverzni različici razlag o tem, zakaj se je Assange po skoraj sedmih letih političnega azila znotraj ekvadorskega veleposlaništva znašel v rokah britanske policije.

Po prvi razlagi, so za to poskrbeli pritiski ZDA in drugih držav, ki so jih najbolj prizadele objave WikiLeaksa, ki je razkrival zločine njihovih tajnih služb in vojakov.

ZDA imajo očitno vedno dovolj denarja za vojne, ne pa za to, da nahranijo revne, opozarjajo kritiki.

Pravi razlg za predajo Assanga so najverjetneje pritiski ZDA in drugih držav, ki so jih najbolj prizadele objave WikiLeaksa.

Dodaten razlog za predajo oziroma »prodajo« Assangea naj bi bil korupcijski škandal, v katerega naj bi bil vpleten brat predsednika Ekvadorja in tudi sam predsednik Lenin Moreno. Februarja leta 2019 je dokumente INA objavila neka spletna stran, ki jo v Ekvadorju vidijo kot izpostavo WikiLeaksa, čeprav WikiLeaks zanika povezavo s to stranjo.

Toda po drugi razlagi, ki prihaja iz krogov Ekvadorja in njihovih diplomatov – Julian Assange pa na njih iz zapora seveda sploh ne more odgovoriti –, naj bi bili pravi razlogi čisto drugačni.

Povedano preprosto naj bi Assange »zlorabil gostoljubje« ekvadorskega veleposlaništva, se vedel nemogoče in na koncu zaradi »kršitev mednarodnih konvencij« privedel samega sebe do točke, ko je bil Ekvador prisiljen, da mu odvzame azil. To je zatrdil tudi ekvadorski predsednik Lenin Moreno.   

Lenin Moreno Vir:Pixsell
Lenin Moreno, predsednik Ekvadorja, ki je kot izbranec prejšnjega predsednika celo zmagal na volitvah - nato pa spremenil politiko države. Vir: Pixsell

Moreno trdi, da se je Assange v veleposlaništvu »obnašal kot razvajen otročaj«, zaradi česar bodo odslej v Ekvadorju »bolj previdni pri dajanju azila ljudem, ki si ga res zaslužijo, ne pa bednim hekerjem, katerih edina želja je destabilizacija vlad.«

Assange se je sicer v veleposlaništvo Ekvadorja zatekel julija leta 2012, politični azil pa mu je podelil tedanji ekvadorski predsednik Rafael Correa –, ki je danes prav tako neke vrste begunec, saj ga v lastni državi preganjajo, živi pa v Belgiji.

Za mnoge Assange pa kljub zavržnim obtožbam - ostaja heroj.

No, tudi Correa se ne strinja s svojim naslednikom in je prepričan, da je bil Ekvador pripravljen izoričiti Assangea prav zaradi pritiskov ZDA in denarja.

Še več, Correa je celo objavil podatke o transakcijskem računu, na katerega so se stekali milijoni dolarjev za družino Moreno, toda Facebook mu je nato njegovo stran z 1,5 milijoni sledilcev preprosto - blokiral.

Ekvadorske oblasti ob tem še vedno vztrajajo, da je za svojo izročitev kriv edino Assange.

Assange naj bi veleposlaništvo spremenil v nekakšen »štab WikiLeaksa«, od tu pa naj bi se vmešaval v politične procese po vsem svetu. Najbolj znana je seveda objava pisem demokratske stranke v času predvolilne kampanje v ZDA, kar so mnogi razumeli kot poskus vmešavanja v volitve in Assangovo »navijanje« za Donalda Trumpa.

Glasen je bi tudi ob zahtevah za priznanje neodvisnosti Katalonije, komentiranju brexita in podobno.

Julian Assange v veleposlaništvu Ekvadorja Vir:Pixsell
Svet za človekove pravice v OZN je že leta 2015 ujetost Juliana Assanga v veleposlaništvu Ekvadorja opredelil kot kršitev njegovih človekovih pravic. Vir: Pixsell

Ob tem naj bi v svojih prostorih glasno predvajal glasbo, budil ljudi sredi noči, uporabljal skateboard, igral s prijatelji nogomet v prostorih veleposlaništva, zavračal hranjenje svoje mačke, se prepiral z osebjem veleposlaništva, jim grozil in celo – razmazal iztrebke po zidovih. Ob tem naj bi Ekvador za njegovo varovanje, hranjenje in zdravstvene usluge porabil celo preko pet milijonov dolarjev. Tudi drugače naj bi bil Asasange menda kot oseba nemogoč, pišejo danes tisti, ki so ga osebno spoznali.

Grozil je celo, da ima 'gumb za paniko', z 'nepredvidljivimi posledicami' za Ekvador.

Slabo naj bi menda skrbel tudi za lastno higieno, slab vonj pa naj bi motil ostale uslužbence veleposlaništva. Pri tem naj bi tudi onesposobil varnostne kamere ter obtoževal ekvadorske oblasti, da vohunijo za njim in ga tajno snemajo, celo med medicinskimi pregledi.

Grozil je celo, da ima »gumb za paniko«, z »nepredvidljivimi posledicami« za Ekvador, če ga bodo izdali. Prav zato naj bi ga britanski policisti in agentje aretirali tako na hitro.

Toda ta opis dogodkov izpušča pomembna dejstva – na primer, da je tudi skupina strokovnjakov OZN ugotovila, da je njegovo priprtje v majhnem prostoru, kjer v začetku sploh ni imel niti kopalnice in ne okna nehumano in da sedemletno bivanje brez upanja na spremembe v takšnih pogojih lahko zlomi še tako trden značaj.

Assangova mačka Vir:Pixsell
Maček, ki najverjetneje pripada Julianu Assangeu, s kravato, opazuje dogajanje na ulici. Nič ne kaže, da bi Assange slabo skrbel za svojega kosmatinca. Vir: PIxsell

Obtožbe na račun Assangea so zato že same po sebi deplasirane in več povedo o tistih, ki jih izrekajo, kot pa o samem Assangeu. Assange gotovo ni bil brez napak, toda v takšnih pogojih, kot je bival on, bi marsikdo naredil še kaj hujšega kot pa to, kar naj bi domnevno počel Assange.

In pri tem se je potrebno zavedati, da je bila svobodna komunikacija s svetom in svobodno izražanje mnenj, ki jih je imel, Assangeova temeljna človekova pravica.

Prav to pravico pa mu je Ekvador, zaradi lastnih političnih interesov, velikokrat omejeval.

Da ne govorimo o tem, da so mu preko noči odvzeli državljanstvo Ekvadorja. Brez možnosti sodnega varstva –, ki bo ga morda lahko uveljavljal šele sedaj, iz novega, tokrat britanskega zapora.  

Pri tem pa celo mediji, ki objavljajo obtožbe na račun Juliana Assangea vendarle priznavajo tudi dejstvo, da je bil Ekvador pod hudim pritiskom ZDA in da je prav to verjetno botrovalo zlomu njihove politike zaščite za Assangea.

Obtožbe na račun Assanga so zato že same po sebi deplasirane in več povedo o tistih, ki jih izrekajo, kot pa o samem Assangu

O tem smo že poročali, nekaj novih dejstev pa objavlja tudi na primer do Assanga kritičen Vox.

Samo od leta 2014 do leta 2015 je namreč izvoz iz Ekvadorja v ZDA upadel z 11 milijard dolarjev na 7,5 milijard dolarjev.

Država je morala zaprositi za finančno pomoč Kitajsko, ZDA pa jo je ekonomsko omejevala tudi zaradi zavezništva z Venezuelo in Kubo.

Razlika med Assangeom in Markom Zuckerbergom je seveda jasna. Prvi daje skrite informacije držav in korporacij javnosti in je označen za kriminalca, drugi pa zasebne informacije ljudi daje državam in korporacijam ter velja za spoštovano osebo.

Ko je Moreno leta 2017 postal predsednik, je zato hitro ugotovil, da ekonomske situacije v države ne bo mogel popraviti brez sodelovanja z ZDA.

Kot ocenjuje John Polga-Hecimovich, strokovnjak za Ekvador na ameriški pomorski akademiji, je »Assange Moreni onemogočil, da prosi za tehnično pomoč, mednarodne kredite in večjo varnost ter gospodarsko sodelovanje z ZDA.«

Zato se je začel pomikati »proti političnemu centru«, to pa so opazili tudi v ZDA.

Julian Assange, veleposlaništvo Ekvadorja Vir:Pixsell

»Pred vašo izvolitvijo so naše države občutile deset težkih let, kjer so naši prebivalci zmeraj čutili, da so si blizu, vendar so se naše vlade oddaljile. Toda v zadnjem letu, gospod predsednik, ste nas zahvaljujoč vašemu vodstvu znova pripeljali bliže,« je lani junija v Quitu Leninu Moreni prijazno dejal ameriški podpredsednik Mike Pence.

RT po Assangeovi aretaciji v ekvadorskem veleposlaništvu opozarja, da so postala veleposlaništva prave pasti za novinarje - tako v primeru Assangea kot v primeru Džamala Hašodžija, savdskega disidenta in novinarja Washington Posta, brutalno umorjenega 2. oktobra lani v veleposlaništvu Svadske Arabije v Carigradu.

Toda Moreno seveda trdi, da je bil Assange zanj »podedovan problem« in »kamenček v čevlju«.

In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se ga bo rešil.

V začetku marca je nato Ekvador od IMF-a, v katerem imajo veliko vlogo ZDA, dobil še velik, 4,2 milijarde dolarjev visok kredit.

V začetku marca je nato Ekvador od IMF-a, v katerem imajo veliko vlogo ZDA, dobil še velik, 4,2 milijarde dolarjev visok kredit – približno takšen torej, da je zapolnil samo »luknjo«« v državni blagajni, ki je nastala zaradi enoletnega upada trgovine z ZDA.

Še večji, 6 milijardni kredit v dolarjih naj bi Ekvador s strani latinskoameriških bank in institucij dobil že kmalu.

Pri pogosto sicer kredibilnem VOX-u seveda sklepajo, da »je mogoče, da bi Morenova politika lahko privedla do tega, da bi bila predaja Assangea nepotrebna in bi se Ekvador lahko integriral z ZDA kljub temu spornemu vprašanju,« in da se je zgolj Assange sam »posral na to možnost.«

Toda takšen sklep se zdi tokrat neverjetno naiven, neutemeljen in celo zlonameren. Da je kaj takega zapisano na VOX-u pa veliko pove o »neodvisnosti« in »nepristranskosti« drugače precej kritičnih ameriških medijev, ko gre za vprašanja, ki so tesno povezana z nacionalno varnostjo ZDA. Tu, očitno, klecnejo tudi najboljši.

Julian Assange, aretacija Vir:Pixsell
Protestniki pred sodiščem, ki je Assanga zaradi kršitev pogojev varščine že zadržalo v priporu. Čaka ga največ leto dni zapora - ali še bistveno več, če bo izročen ZDA. Vir: Pixsell

Jasno je seveda, da nihče ne daje milijard dolarjev zastonj in če nas zgodovina kaj uči, potem vemo, da ZDA milijardno pomoč od Egipta do Tajvana in drugih držav delijo le tistim, ki sledijo njihovi politiki, ne pa tistim, ki jih ne ubogajo.

Kako jih države ubogajo, o tem ZDA s posebnim mehanizmom natančno spremljajo celo v OZN.

Kako jih države ubogajo, o tem s posebnim mehanizmom natančno spremljajo celo v OZN.

Povsem mogoče je – in celo najbolj verjetno –, da je bila razvojna pomoč Ekvadorju pogojena s predajo Assangea. O tem seveda še vedno ne vemo nič –, ker podatki o tem še niso pricurljali v javnost.

Prav to pa je bil končni cilj Assangove aretacije –, da se o tem čim manj izve, da se pokaže, kdo je res gospodar sveta, zlomi volja majhne države in zastrašijo novinarji, ki bi si še upali kdaj narediti kaj podobnega, kot je storil Assange.

Vivienne Westwood je prepričana, da gre v teh primerih za zlorabo zakonodaje.

Toda dvomiti je, da bo zastraševalcem novinarjev uspelo, kot bi dejal slovenski predsednik vlade.

Programi za varno predajo tajnih dokumentov, t. i. »varne škatle« (drop boxes), ki jih je vzpostavil Julian Assange, že omogočajo njegovim naslednikom, da še naprej razkrivajo nove nečednosti in umazane skrivnosti držav, korporacij in vplivnih posameznikov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke