REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Je Ekvador »prodal« Juliana Assangea za »samo« 4,2 ali kar za 10,2 milijarde dolarjev?

Je Ekvador »prodal« Juliana Assangea za »samo« 4,2 ali kar za 10,2 milijarde dolarjev?Julian Assange, prej in ob aretaciji, vir: The Indian Express

Kolikšna je cena predaje Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeaksa?

Vse kaže, da bi ta cena lahko bila – najmanj 4,2 milijarde dolarjev.

V začetku marca je namreč Ekvador, tako kot se to spodobi, torej vnaprej, najprej dobil 4,2 milijarde dolarjev posojila od mednarodnega finančnega sklada (IMF). Na to dejstvo so nas opozorili tudi naši bralci.

To seveda ni malo denarja, toda tudi sramota, ki si jo je nakopal Ekvador, je velika.

Ne pozabimo, da je Ekvador skoraj sedem let varoval Assangea v svojem veleposlaništvu, mu podelil azil in državljanstvo, ga celo uvrstil med diplomatsko osebje, nato pa se ob spremembi oblasti zlomil pod pritiski ZDA, Assangeu čez noč odvzel azil in državljanstvo ter v svoje prostore, torej na ozemlje Ekvadorja povabil britanske policiste, da so Assangea aretirali in odvlekli v »marico.«

To seveda ni malo denarja, toda tudi sramota, ki si jo je nakopal Ekvador, je velika.

Vemo pa tudi, da je IMF večinoma pod nadzorom zahodnih držav in predvsem ZDA, ki imajo v IMF pomemben delež, trenutno 16,52 odstotka glasovalnih pravic. Posredno pa imajo vpliv tudi na odločanje številnih drugih držav. Ne smemo pozabiti, da so države BRICS-a že pred leti prav zato ustanovile svojo novo mednarodno razvojno banko.

Dolgovi IMF-u pa se včasih, kadar države vodijo »pravo politiko« tudi odpisujejo. Na primer nedavno, v Ukrajini in še kje. In tedaj krediti postanejo »nepovratna pomoč.« S tem pa ZDA držijo pod svojim nadzorom velik del sveta.

Tudi zato, ker je dolar še vedno »svetovna rezervna valuta« in ZDA niso prisiljene, da bi dejansko vračale svoj dolg. Ob tem pa so tudi v OZN ugotovili, da je bilo zaprtje Juliana Assanga že doslej "arbitrarno" in kršitev človekovih pravic.

Povsem jasnih dokazov za to, da je Ekvador Assangea res »prodal« za 4,2 milijarde dolarjev seveda ni, toda časovni okvir tega zadnjega kredita je dober in prepričljiv indic, ki kaže, kaj bi se lahko skrivalo v ozadju Assangeove aretacije. Mnogi po svetu zato pozivajo k njegovi osvoboditvi.

Assange je bil dejansko zaprt v zelo majhnem prostoru, v katerem v začetku ni imel niti okna, tako da si je moral z ultravijolično lučjo simulirati dnevno svetlobo.

Uradno je seveda program namenjen le »programu ekonomskih reform«, najbolj pa se bo tega denarja seveda razveselil ekvadorski desničarski predsednik Lenin Moreno, ki je ob aretaciji Assangea navedel nekaj zelo prozornih in neutemeljenih razlogov, ki naj bi dokazovali, kako je Assange »kršil« pogoje svojega azila.

Pri tem pa ekvadorski predsednik ni upošteval niti izjemno težavnega stanja, v katerem se je znašel Assange, ko je bil dejansko zaprt v zelo majhnem prostoru, v katerem v začetku ni imel niti okna, tako da si je moral z ultravijolično lučjo simulirati dnevno svetlobo.

Julian Assange, veleposlaništvo Ekvadorja Vir:Pixsell

Kakorkoli že, Ekvador je ob podpisu pogodbe že dobil prvi sveženj denarja: zajetnih 652-milijonov dolarjev svojega prvega obroka iz tega naslova.

IMF doslej ni kazal velikih simpatij za »najbolj ranljive« v posameznih državah, prav nasprotno.

Kot je povedala direktorica IMF Christine Lagarde, bo ta denar omogočil Ekvadorju da »uredi svoje finance« , ob tem »popravi plače« ter zmanjša državne doklade za stroške goriv in zmanjša javni dolg.

Koristi naj bi bile velike tudi za prebivalstvo, saj naj bi denar omogočil financiranje programov »socialne podpore«, saj naj bi bila »zaščita revnih in najbolj ranljivih delov družbe bistveni cilj« tega programa.

Ekvador je ob podpisu pogodbe že dobil prvi sveženj denarja: zajetnih 652-milijonov dolarjev.

Ta del je še posebej sumljiv, saj IMF doslej ni kazal velikih simpatij za »najbolj ranljive« v posameznih državah, nasprotno, znano je, da so bili programi IMF-a pogosto povezani z zmanjševanjem pomoči za najbolj revne in so povzročili veliko gorja prebivalcem številnih držav sveta.

Obenem pa naj bi v Ekvadorju kmalu dobili tudi še 6 milijard dolarjev od Razvojne banke Latinske Amerike, Svetovne banke in Latinskoameriškega rezervnega fonda – znova institucij, v katerih imajo ZDA, tudi zaradi posrednega nadzora nad svojimi latinskoameriškimi zaveznicami velik vpliv. Da bi sodni pregon Assanga zaradi kršitev zakonodaje glede objave državnih skrivnosti predstavljal še posebej nevaren presedan opozarjajo tudi v ameriški organizaciji ACLU. 

Glede na to je najbolj nejasno seveda le vprašanje, kakšna je bila končna vsota »prodaje« Assanga – samo 4,2 ali celo 10,2 milijarde dolarjev?

Takšno veliko ponižanje, ki si ga je namreč za vse čase zagotovil Ekvador – žvižgač Edward Snowden je ocenil, da bo njihov primer izdaje Assangea in prizor, kako britanski policisti vlečejo Assangea zagotovo prišel v zgodovinske knjige –, seveda mora imeti določeno ceno.

Ta žalosten in sicer pričakovan primer zloma majhne države pred močjo velike – in v ozadju teh pritiskov so seveda ZDA, ki jim je Assange s svojim delom najbolj škodoval – je ob tem seveda še rezultat številnih drugih pritiskov.

Nekaj razlogov je razkril že WikiLeaks, ko so že pred tednom dni pojasnili, da se Ekvador pripravlja na odvzem azila in državljanstva Assangeu. Takrat so razkrili, da je ekvadorski predsednik Lenin Moreno skupaj s svojim bratom vpleten v korupcijski škandal zaradi objave dokumentov INA.

WikiLeaks je razkril, da je predsednik Ekvadorja Lenin Moreno skupaj s svojim bratom vpleten v korupcijski škandal.

Da bi lahko prav zaradi tega razkritja Assangea kmalu izgnali z ekvadorskega veleposlaništva, je WikiLeaks sporočil že pred tednom dni. Ob tem je WikiLeaks navedel, da bi lahko Ekvador kot izgovor za izgon Assangea uporabil škandal okoli dokumentov INA, v katero je vpletena tudi družina sedanjega ekvadorskega predsednika, glede aretacije pa naj bi bil Ekvador že dogovorjen z Veliko Britanijo.

Dokumenti INA, ki jih je prejel ekvadorski poslanec in so bili objavljeni februarja, razkrivajo pranje denarja in primere korupcije, povezane z investicijskim podjetjem INA v davčni oazi, ki ga je ustanovil brat ekvadorskega predsednika Lenina Morena.

Pri WikiLeaksu so se takoj odzvali na dogajanje in poudarili, da je ekvadorsko veleposlaništvo povabilo britansko policijo v svoje prostore ter da je bil odvzem azila Assangeu nezakonit in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Mnogi opozarjajo, da ga preganjajo le zato, ker je "osramotil ameriško vojsko", ko je razkril razmere njenih zločinov, ki so jih prikrivali.

Zanimivo pa bo opazovati odzive ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je med volilno kampanjo leta 2016 WikiLeaks označil za zaklad in celo dejal: »Rad imam WikiLeaks«. Ob petkovi aretaciji pa je bil odziv prvega moža ZDA mlačen; češ »to ni moja zadeva«, je dejal Trump.

Hillary Clinton, protikandidatka Donaldu Trumpu leta 2016 je bila namreč prizadeta zaradi domnevnega vdora ruskih hekerjev v njen elektronski račun, objavljeni podatki o nepravilnosti njene kampanje pa naj bi vplivali na razplet volitev.

Donald Trump, Hillary Clinton

Z ruskimi hekerji naj bi bil v stiku tudi Assange, za objavo pa naj bi preko Rogerja Stona vedeli tudi v Trumpovi kampanji – toda posebni preiskovalec Robert Mueller je na koncu obtožil samo ruske hekerje, očitno pa ni imel dokazov, da bi lahko Assangeu očital, da je vedel, da so njegovi viri domnevno ruski »hekerji«.

Obenem pa tudi ameriška zakonodaja – to velja še zlasti od primera »pentagonskih papirjev« - ščiti novinarje, ki želijo objaviti podatke o nezakonitem ravnanju vlade.

Assange zato s svojimi objavami, pa čeprav je razkrival državne skrivnosti in zlorabe državnih uslužbencev ni naredil nič kaznivega, to pa bi mu težko dokazali tudi na podlagi prastarega ameriškega »zakona o vohunstvu.«

Vendar sedaj države z njegovo aretacijo pošiljajo sporočilo ljudem in še posebej novinarjem, da naj "bodo tiho" in da naj jim ne nasprotujejo, opozarja Tulsi Gabbard, kongresnica iz Havajev.

Assange zato s svojimi objavami, pa čeprav je razkrival državne skrivnosti in zlorabe državnih uslužbencev ni naredil nič kaznivega.

Zato pa so ga v ZDA »za začetek« obtožili za na prvi pogled manjše kaznivo dejanje – pomoč pri vdoru v računalnike, za katero pa sploh ni jasno, ali naj bi ga Assange res storil in kaj naj bi to sploh dokazovalo, glede na to, da je za krajo dokumentov, pozneje objavljenih na WikiLeaksu svojo kazen že odsedela Chelsea Manning.

Assangeov švedski odvetnik Per Samuelsson je dejal, da bi bilo nesprejemljivo, da Združeno kraljestvo Assangea preda ZDA.

»Vidim pa jasne znake, ki kažejo, da ga želijo Američani obsoditi, ali pa so ga že obsodili,« je dejal za švedsko televizijo SVT.

»Cilj vsega, kar smo počeli, je bilo preprečiti ta scenarij. Mislim, da je zelo prizadet in razočaran nad Ekvadorjem, ki ga je pustil na cedilu,« je še povedal.

Se je pa proti izročitvi Assangea ZDA že opredelil britanski laburistični voditelj Jeremy Corbyn – kar je praktično edina dobra vest ob zadnjem razvoju dogodkov glede Juliana Assangea. Ocenil je, da bi se proti izročitvi zaradi Assangejevega razkritja "zločinov v Iraku in Afganistanu" morala upreti tudi Velika Britanija.

To bi lahko uresničil - toda le, če še pravočasno postane predsednik britanske vlade...

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke