Neetično in nezakonito: zakaj Siol vztrajno zavaja javnost glede Miodraga Kostića in njegove MK Group?

Portal Siol.net je pred nekaj dnevi objavil prispevek z naslovom »Zakaj je Kostić primeren za Banko Slovenije, za Avstrijce pa ne?«.

V njem se avtorja sklicujeta na »neuradne« vire, ki naj bi jima sporočili, da naj bi v Avstriji »srbskemu tajkunu« Miodragu Kostiću zaradi tveganj, povezanih s pranjem denarja, ne dovolili nakupa slabe banke nekdanjega Hypa v Sloveniji. Ob tem se avtorja sprašujeta, kako je sploh mogoče, da mu je Banka Slovenije dovolila prevzem Gorenjske banke?

»Srbski tajkun Miodrag Kostić je izpadel iz igre za nakup slovenske podružnice družbe Heta Asset Resolution, ki ima v lasti slabe terjatve nekdanje Hypo Alpe Adria Bank. Po naših informacijah so Avstrijci Kostića ocenili kot neprimernega kupca, saj ta ni prestal preverjanja po mednarodnih standardih, s katerimi finančne institucije ugotavljajo tveganja na področju pranja in dokazovanja izvora denarja,« piše Siol.net.

Teh informacij na sedežu Hete v Celovcu za Siol naj ne bi »ne potrdili ne zanikali.«

»Postopkov prodaje, ki so v teku, ne komentiramo. Razkrijemo lahko le, da smo do konca februarja prejeli nezavezujoče ponudbe in sprejeli odločitev, koga bomo povabili v naslednji krog,« so za Siol.net pojasnili v Heti.

V konkurenčnem boju za nakup paketa slabih terjatev do podjetij v Sloveniji naj bi ostali norveška družba B2Holding, češki sklad APS (za katerim stojita Apollo in IFC) in švicarska družba DDM Holding. Vrednost njihovih ponudb naj bi se po navedbah Siola gibala v razponu med 200 in 250 milijoni evrov, avtorja pa, paradoksalno, priznavata, da je »najvišjo nezavezujočo ponudbo oddala prav Kostićeva družba MK Grupa«, ki pa naj bi jo »Avstrijci izločili.«

Med razlogi za to odločitev se navajajo nekakšne preiskave podjetja ter tudi domnevno financiranje skupine MK s strani ukrajinskega poslovneža Rinata Ahmetova. »Vse to seveda odpira vprašanje, kako je mogoče, da Kostić kot lastnik finančnih institucij ni sprejemljiv za Avstrijce, precej bolj pa je za Banko Slovenije,« se sprašujeta avtorja.

To naj bi predstavljalo celo »nezaupnico na ravni države«, saj je edina lastnica matične Hete namreč Republika Avstrija, ki jo je ustanovila leta 2014 in nanjo prenesla slabe terjatve nekdanjega Hypa.

Vendar omenjene Siolove »informacije« - ne držijo. 

V zvezi z zapisanim smo se namreč obrnil tako na vodstvo Hete kot tudi na MK Group. Heta ni potrdila resničnost omenjenih navedb, ki jih ne želijo komentirati, iz MK Group pa so trditve portala Siol.net odločno zavrnili kot zavajajoče in povsem neresnične.

Tudi po navedbi dveh naših sogovornikov z bogatimi mednarodnimi izkušnjami na mednarodnih trgih bi bilo povsem neverodostojno in neverjetno, če bi vodstvo Hete še pred zadnjim krogom pogajanj z najboljšimi ponudniki izločilo Kostićevo podjetje, ki je bilo doslej brez težav v postopkih »KYC/AML«.

Še toliko bolj neverjetno pa bi bilo, da bi izločili podjetje, ki je dalo celo najboljšo ponudbo. Po oceni naših sogovornikov je to povsem v nasprotju z logiko, ki vlada na mednarodnih trgih, kjer je najpomembnejše merilo predvsem končni izplen pri prodaji terjatev oziroma  - dobiček.  

Drug sogovornik nas je opozoril na dejstvo, da je ista Heta, ki naj bi sedaj menda nenadoma »izločila« Kostića oz. MK Group, še pred samo dvema letoma prodala za približno 65 milijonov evrov luksuzni turistični kompleks Kempinski v Savudriji, ob tem pa je skupina MK v naslednjih letih beležila še boljše poslovne uspehe.

Ni jasno, zakaj naj bi Heta, ki je dobro poslovala s Kostićem leta 2017, sedaj ne želela znova poslovati z njim leta 2019 - kot neresnično trdi Siol.

Dejstvo, da se je skupina MK znašla pod drobnogledom Srbske centralne banke in urada za preprečevanje pranja denarja pa po navedbah našega sogovornika ni moglo vplivati na ravnanje Hete, saj se podobni postopki izvajajo tudi proti številnim drugim poslovnim subjektom, tako v Sloveniji kot drugje po svetu.

Sicer pa je najbojši primer sama NKBM, ki je po izsledkih preiskovalnih novinarjev in preiskovalnih organov še nedavno prav tako veljala za zelo učinkovito "pralnico denarja."

Če bi bili takšni postopki res običajen temelj za izločitev ob nakupu terjatev, potem na tem trgu ne bi obstal skoraj noben poslovni subjekt, opozarja naš drugi sogovornik.

V zvezi s tem smo za komentar prosili tudi MK Group. Na naša vprašanja o tem, ali navedbe Siola o njihovi izločitvi iz nakupa terjatev propadlega Hypa držijo, so takšne navedbe v celoti zanikali:

»Podjetja, ki so članice MK Group, kot del mednarodnega holdinga Agri Europe Cyprus v zadnjih treh letih pomembno investirajo in razvijajo svoje poslovne aktivnosti v Republiki Sloveniji. Kot je javnosti že znano, te investicije vključujejo nakup hotela Kempinski Palace Portorož, večinskega paketa delnic Aerodroma Portorož in 90,11 % delnic Gorenjske banke.

V vsem tem času niso obstajale nikakršne institucionalne ali izveninstitucionalne prepreke, ki bi onemogočale ali oteževale naše investicije. Sodelovanje z državnimi organi Republike Slovenije, nadzornimi telesi in poslovnimi subjekti je bilo v okviru zakonodaje in na visoki profesionalni ravni.

Vendar pa skrajno negativno izjemo predstavljajo aktivnosti portala Siol.net, ki v dolgem časovnem obdobju, brez nam znanega razloga, o poslovnih aktivnostih MK Group objavlja samo neresnične navedbe in žaljive komentarje.

Portal Siol.net namreč objavlja članke, ki so zasnovani na neutemeljenih, neresničnih in nepreverjenih navedbah o poslovanju MK Group in g. Miodraga Kostića, vse to pa z očitnim namenom, da se v slovenski javnosti ustvari negativna medijska slika o MK Group in škodi kredibilnosti in poslovnemu ugledu naše skupine. 

Portal Siol.net objavlja članke, katerih vsebina je prepolna neresničnih navedb, ki so popolni konstrukti in manipulacije o določenih osebnostih in poslovnih dogodkih. Kot podlago za objavljanje neresničnih informacij se Siol.net pogosto sklicuje na nekakšne neimenovane vire.

Pri tem portal Siol.net, v nasprotju z novinarskimi etičnimi načeli sploh ne želi opraviti predhodnega preverjanja takšnih informacij, ne daje pa nam niti priložnosti, da bi lahko na primeren način odgovorili na takšne neresnične članke in vsebine.

Zato ocenjujemo, da lahko popolnoma upravičeno sumimo, da se objavljanje takšnih neresnic izvaja z v korist poslovnih interesov nekoga drugega. S tem v zvezi verjamemo, da je upravičen naš sum, da je intenzivna objava netočnih navedb proti naši skupini in g. Kostiću, ki jo je v nedavnih dnevih izvajal Siol.net, usmerjena k naši diskvalifikaciji v procesu prodaje Abanke.

Soočeni s takšno situacijo smo prisiljeni javnost Slovenije obvestiti tako o neetičnih in nezakonitih postopkih portala Siol.net kot o dejstvu, da proti temu portalu, njegovemu uredniku in novinarjem, ki so avtorji spornih člankov, sprožimo primerne pravne postopke, da bi tako zaščitili ugled in poslovno reputacijo naše skupine,« piše v odgovoru PR službe MK Group.

Podrobnejši pregled poročanja Siola res pokaže izjemno veliko število negativnih člankov o MK Group. V vseh teh člankih je glavna negativna vloga pripisana zgolj MK Group, ob tem pa avtorja za skupino in njenega ustanovitelja redno uporabljata tudi slabšalne izraze, kot so »tajkun Kostić«, na pa izraza »predsednik uprave« in podobne, ki jih uporabljata za druge poslovneže.

Prav tako je zanimivo, da redno povezujeta to že dolgo časa mednarodno podjetje s sedežem na Cipru zgolj s Srbijo in izključno z nacionalnostjo ustanovitelja, kar so vse znani triki iz ropotarnice šablonskega poročanja v smeri spodbujanja (negativnih) stereotipov.

Da je to res, kaže na primer poročanje Siola o v Sloveniji zelo dobro znanem, največjem hrvaškem, padlem »tajkunu« Ivici Todoriću. V članku »Ovadba proti Ivici Todoriću, nekdanjemu predsedniku uprave in lastniku Agrokorja, razkriva, da naj bi si ta pridobil kar 173 milijonov evrov nezakonite premoženjske koristi,« avtorja padlega Todorića milo označujeta kot »nekdanjega predsednika uprave in lastnika Agrokorja.«

Na podoben način ga praviloma označujeta tudi v drugih člankih in mu le redko pripenjata »tajkunski« predznak.

Tako si torej poslovnež Todorić, ki naj bi utajil 174 milijonov evrov nezakonitega denarja po »standardih Siola« praviloma ne zasluži oznake »tajkun«, očitno pa si jo zasluži Miodrag Kostić - ki ni utajil niti enega.

Takšen način poročanja z državnim denarjem izdatno podprtega Siola je v sodobnem poslovnem svetu res precej arhaičen.

Bi pa za razumevanje zgoraj analiziranega poročanja Siola lahko bilo odločilno predvsem to, da je MK Group prav v tem trenutku tudi v tekmi za pomemben nakup državne Abanke. Podobno velja ob konkuriranju za terjatve, ki jih prodaja Heta. Tu je eden od konkurentov za nakup tudi APS, za katerim stojita Apollo in IFC.

Ob tem pa naj bi bil Borut Jamnik, šef Modre zavarovalnice in mož, ki ima po naših zanesljivih informacijah zelo velik vpliv na poročanje Siola o gospodarskih temah, tudi resen kandidat za člana nadzornega sveta NKBM, ki je v lasti »poštnega nabiralnika«, ameriškega sklada Apollo. In ki se prav tako zelo zanima za nakup Abanke, saj želijo v petih letih na slovenskem trgu doseči 25-odstotni tržni delež.

V Večeru so tako nedavno ocenili, da bi »Jamnik Američanom s kakšnimi informacijami neformalno pomagal že v tej fazi, četudi še ni in morda na koncu niti ne bo nadzornik«, kajti »stike gotovo imajo.«

Zato je razumljivo, zakaj Siol, ki velja za »Jamnikovo trobilo«, namiguje, da je Kostić že izpadel iz natečaja za premoženje Hete.

Očitno gre za poskus diskvalificiranja konkurence z neutemeljenimi »informacijami«.

In zato poročanje Siola nima veliko zveze z dejstvi, etiko ali objektivnostjo. Kar je seveda nekoliko čudaško, tudi zato, ker se Siol še naprej pase na paradržavnih jaslih. 

Povedano drugače: diskreditacija MK Group se izvaja v času zaostrene tekme ob (iz Bruslja zapovedani) zadnji večji državni razprodaji »bančne srebrnine«.

Ob takšnem plenu pa nekateri očitno - ne izbirajo sredstev.