Upanje za Nikaragvo: izpuščeni zaporniki in pogajanja z opozicijo

V Nikaragvi se stvari obračajo na bolje: ta teden so iz zaporov izpustili več ducatov političnih zapornikov, hkrati pa so se pričela pogajanja z opozicijo.

Vlada Daniela Ortege je predhodno onemogočala sodelovanje opozicije na volitvah in spremenila ustavo v svojo korist, nato pa je lani v državi nastopila še gospodarska kriza.

Predstavniki vlade, industrije, študentov in opozicijski politiki so se sestali izven prestolnici Manague, pri čemer pogovore moderira kardinal Leopoldo Brenes, nadškof v prestolnici.

Rimskokatoliška cerkev je že junija lani organizirala pogajanja med opozicijo in vlado, ki pa so propadla, ker vlada ni želela odstopiti in razpisati predčasnih volitev.

Pred pričetkom trenutnih pogajanj je vlada v sredo na prostost izpustila več ducatov političnih zapornikov, ki so bili zaradi sodelovanja na protivladnih demonstracijah zaprti.

Opozicija je zahtevala, da se iz zaporov izpusti vse politične zapornike, ki jih je več kot 700.

Sredi lanskega aprila so se demonstracije zaradi pokojninske reforme sprevrgle v splošne demonstracije proti oblasti, ki so se sprevrgle tudi v nasilje.  Več kot tristo demonstrantov je bilo ubitih in več kot dva tisoč ranjenih v lanskem letu, medtem ko je bilo več sto zaprtih. Državo je v času krize zapustilo več tisoč ljudi, dokler se nasilni protesti niso končali v oktobru.

Vlada v sredo ni sporočilo, koliko zapornikov so dejansko izpustili iz zapora La Modelo, ki se nahaja blizu prestolnice in pod kakšnimi pogoji. Stalna komisija o človekovih pravicah ocenjuje, da je bilo izpuščenih okoli sto ljudi, pri čemer tudi oni ne vedo, koliko je bilo poslani v hišni pripor.

Opozicija očita Ortegi, da vzpostavlja koruptivno diktaturo in krši človekove pravice. Pri tem navajajo, da je dejansko za krmilom države njegova žena in podpredsednica države Rosario Murillo, saj 73-letni Ortega ni več sposoben večjih naporov.

Samo v lanskem letu se je gospodarstvo Nikaragve skrčilo za 4 odstotke, medtem ko strokovnjaki za letos ocenjujejo izgubo celo 11 odstotkov gospodarske moči. Gospodarstvo je bilo vezano predvsem na dobavo poceni nafte od Venezuele, z izbruhom gospodarske krize v tej južnoameriški državi pa so izgubili ključni vir dohodkov.

V četrtek je parlament sprejel sporno davčno reformo, ki bo dvignila obdavčitev na osnovne potrebščine, s čimer želi vlada zbrati dodatnih 270 milijonov evrov za obubožano državno blagajno.

Opozicija izpostavlja, da bo revno prebivalstvo še dodatno obremenjeno, medtem ko gospodarstveniki opozarjajo, da bodo podjetja posledično prizadeta, kar bo še bolj vplivalo na poslabšanje gospodarskega stanja, poroča DW.

Zaradi korupcije in nasilnega zatiranja opozicije so lani ZDA proti državi in vodilnim uvedle sankcije, kar je Ortega označil za poskus ameriškega udara. V intervjuju za DW lanskega septembra je Ortega dejal, da so protestniki »vojaki, ki jih oskrbujejo ZDA« in da »ni nobenega preganjanja v Nikaragvi«.

Z njegovimi izjavami se ni strinjala delegacija OZN, ki je avgusta lani izdala poročilo o množični kršitvi človekovih pravic v državi, kot tudi »nadlegovanju, ustrahovanju in kriminalizaciji« opozicije. Pri tem so vlado pozvali, »da nemudoma razpusti in razoroži provladne elemente, prekine nezakonite aretacije in izpusti vse, ki so bili arbitrarno priprti.« Ortegov odgovor je bil jasen: v dveh dneh je morala delegacija zapustiti državo.