Marjan Šarec postavil visoke »standarde odstopov« in si s tem zavezal roke tudi pri »aferi maketa«

Premier Marjan Šarec je afero z izdelavo makete za izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo komentiral z besedami, da gre »predvsem za stvar SMC iz prejšnjega mandata«.

Kot je namreč ob robu vrha EU in Arabske lige dejal za TV Slovenija, »za zdaj verjame presoji predsednika SMC Mira Cerarja«, ki je dejal, da ministru iz njegove stranke zaupa.

Miro Cerar trdi, da mu je Leben dejal, da »ni storil nič nezakonitega.« Prav zato Cerar napoveduje, da bodo v SMC politično odgovornost za domnevna kazniva dejanja pri poslu z maketo ugotavljali po končani kriminalistični preiskavi.

Vendar pri tem Miro Cerar očitno zavestno zamenjuje kazensko in politično odgovornost. 

»Razumem, da je namen policijske preiskave prav ta, da se zadeva razišče, in prav je, da pristojni organi to svojo nalogo čim prej opravijo do konca,« je dejal.

Vendar je že v tem trenutku očitno, da si tako Šarec kot Cerar zgolj kupujeta čas. Šarec seveda Cerarja nujno potrebuje za svojo vladanje, zato previdne izjave kažejo, da bodo vsi napori usmerjeni v »reševanje ministra Cerarja.«

Vendar je pri obravnavi te afere več problemov. Šarec je namreč z hitro odločitvijo in odstopi ministrov Marka Bandellija in Dejana Prešička, ter na koncu celo svojega poslanca LMŠ Darija Krajčiča precej dvignil standarde in »dokazni prag« pri odločanju o tem, ali so nepravilnosti bile ali ne in kdaj je čas za odstop ali zamenjavo ministra ali poslanca.

To je vladi prineslo tudi večje zaupanje.

Tudi pri Bandelliju in Prešičku se ni dolgo časa čakalo na »rezultate preiskav«. Pri Bandelliju je bilo povsem jasno, kaj se je zgodilo in niti niso bile potrebne, v primeru Prešička pa prav tako šele potekajo – vendar je minister že odstopil. Da ne govorimo o Krajčiču, ki se je najprej samoovadil, nato svojo krajo celo sam priznal in hitro poskusil sanirati s plačilom sendviča, vendar je bilo žal že prepozno.

V primeru makete drugega tira je prav tako že zdaj jasno, da so hude nepravilnosti bile. Minister Peter Gašperčič danes več ni minister in lahko pač čaka na rezultate preiskave, to pa seveda ne velja za Jureta Lebna in Mira Cerarja.

Jure Leben je s svojim dobrim delom prav tako morda poskusil »sanirati« pretekle nepravilnosti, toda če to ni rešilo Krajčiča – ni jasno, zakaj bi takšna »sanacija« lahko rešila Lebna.

Če Leben ne bo odšel, bo Šarec nepopravljivo videti kot predsednik vlade, ki uporablja dvojne standarde. In še huje, kot predsednik vlade, ki je do lastne stranke bolj strog kot do drugih strank, kjer brez razloga popušča.

Pri tem za zdaj ni dokazov, da bi Cerar osebno naročal ali odrejal, kako naj se sporni razpis izvede, pač pa je bil o tem obveščen njegov kabinet. Če Leben ali kdo od drugih podrejenih Cerarja ne bo »potunkal« do konca bo to osnova, s katere bo Šarec lahko pričel reševati Cerarja. Slednjega kljub temu, da se je njegova stranka spremenila v stranko s podporo volivcev v velikosti statistične napake še vedno potrebuje za vladanje.

Drugače je z Juretom Lebnom. Sedaj res dobro dela, toda odgovornosti za pretekle nečednosti ne bo mogel prevaliti na druge.

V medijih so se namreč pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da naj bi bil posel z maketo dogovorjen vnaprej, elektronska pisma pa kažejo, da so se pogovori glede posla vodili na precej višjih ravneh. Tu pa je to ravnanje večkrat usmerjal prav Jure Leben. Iz vsaj enega pisma je razvidno, da je svoji sodelavki Nataši Pelko, ki je prejemala instrukcije od piarovke agencije Futura prepustil odločanje o izvedbi razpisa.

To pa pomeni, da kot državni sekretar svojega dela ni opravil z dolžno pozornostjo in da je najmanj dopustil, da takrat še potencialni izvajalci na koncu sami določajo pogoje razpisa, na katerem so potem »konkurirali.« To pa je seveda v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli javnih razpisov.

Ob tem so tako stranke SAB, SD in LMŠ doslej v podobnih aferah že izgubile najmanj enega poslanca ali ministra. Šarec torej nima razloga, da pri že razkritih nepravilnostih predolgo čaka ali pa da omogoči nekakšen nestandarden »odpustek« Lebnu.

Res je, da gre za nepravilnost iz prejšnjega mandata, toda ker je Leben s takšnim svojim nevestnim delom prišel na mesto ministra, to kvečjemu še dodatno obremenjuje tiste, ki so ga na mesto ministra izbrali in nič drugega.

To kažejo tudi ostri napadi opozicije, tako z desnice kot levice.

Posel makete za drugi železniški tir med Divačo in Koprom je po oceni poslanca največje opozicijske stranke SDS Žana Mahniča šolski primer korupcije. »Gre za modus operandi, ki kaže, kako so stranke, ki so tvorile prejšnjo vlado, prek denarja davkoplačevalcev financirale svoje predvolilne kampanje,« je prepričan.

Po besedah poslanca Levice Mateja T. Vatovca pa je bilo sicer že od začetka jasno, da gre pri projektu za dve stvari: »Za iskanje načina financiranja kampanje SMC, po drugi strani pa za neko PR-potezo za drugi tir kot tak.«

To kažejo tudi rezultati anket. Vladi premierja Marjana Šarca je že ta mesec podpora nekoliko padla. Podpira jo 56,1 odstotka vprašanih, dobra tretjina (32, 4 odstotka) je z njo nezadovoljna, 11,5 odstotka pa je neopredeljenih, kaže javnomnenjska raziskava Mediane za POP TV.

Listo Marjana Šarca bi volil vsak peti (20,6 odstotka), SDS pa bi po izsledkih ankete volilo 16,1 odstotka vprašanih. Na tretjem mestu je s 6,7 odstotka volivcev Levica.

Socialne demokrate podpira 5,4 odstotka vprašanih, kar bi zadostovalo za četrto mesto, peta bi bila NSi (4,8 odstotka). Pod volilnim pragom pa sledita še SAB in DESUS, ki imata izmerjeno enako podporo (3,3 odstotka). Na dnu lestvice so SNS (3,1 odstotka), izvenparlamentarna SLS (2,9 odstotka) in Cerarjeva SMC (2,5 odstotka). Ob tem 17,4 odstotka vprašanih ne ve, katero stranko bi izbrali, 8,2 odstotka jih ne bi izbralo nobene, dva odstotka vprašanih pa na vprašanje ni želelo odgovoriti.

Šarec, ki je prejšnji mesec po priljubljenosti prehitel celo Boruta Pahorja je že zdrsnil nazaj na drugo mesto. Najbolj priljubljen politik ostaja predsednik republike Borut Pahor, zelo tesno pa mu na drugem mestu sledi predsednik vlade Marjan Šarec. 

Visoki »standardi odstopov«, ki jih je postavil Marjan Šarec tudi pri obravnavi »afere maketa drugega tira« omejuje njegove možnosti glede odločanja o posledicah in sprejemanju odgovornosti.

Šarec si kupuje čas, toda predolgo čakanje na »izsledke preiskav« bo kmalu postalo politično predrago.

Če želi ohraniti podporo javnosti, na katero je Šarec očitno zelo ponosen, se bo zato vlada morala že kmalu otresti ministra Jureta Lebna.