Kako je genocid nad Indijanci v ZDA sprožil klimatske spremembe in pripomogel k razcvetu Evrope

Ameriški predsednik Donald Trump ima resne težave pri razumevanju nekaterih procesov v sodobnem svetu. Na primer klimatskih sprememb.

Tako je nedavno v svet Agencije za okolje v ZDA imenoval kontroverznega »klimatskega skeptika« Johna Christya. Omenjeni profesor je znan po tem, da je napisal poglavje z naslovom »Fiasko globalnega segrevanja« v leta 2002 objavljeni knjigi z naslovom »Globalno segrevanje in drugi ekološki miti.«

Tudi sam Donald Trump pogosto izraža dvome v klimatske spremembe in ne verjame, da lahko človeška dejavnost vpliva na spremembe klime.

In the beautiful Midwest, windchill temperatures are reaching minus 60 degrees, the coldest ever recorded. In coming days, expected to get even colder. People can’t last outside even for minutes. What the hell is going on with Global Waming? Please come back fast, we need you!

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) 29 January 2019

Ob koncu januarja se je na primer spraševal, "le kje je globalno segrevanje" in zapisal: "Prosim, pridi nazaj, potrebujemo te!"

Pod njegovim vodstvom so ZDA odstopile iz pariškega klimatskega sporazuma že kmalu potem, ko je prevzel položaj. Ob nedavnih nizkih temperaturah v ZDA pa je dokazal, da ne razume razlike med vremenom, ki se spreminja v krajšem časovnem obdobju in klimo, ki se spreminja v daljših časovnih intervalih.

Da pa je človek tudi v preteklosti že zelo uspešno lahko spreminjal klimo, pa dokazuje prav – zgodovina ozemlja, danes znanega kot Združene države Amerike.

Ta zgodovina pravzaprav res dokazuje tudi, da je "Amerika" na nek način - zaradi dejavnosti priseljencev - zelo pomagala Evropi.

Ko so namreč zahodni Evropejci prišli v ZDA, so tam povzročili toliko smrti, da je to povzročilo spremembo klime. To dokazuje najnovejša študija.

Evropski kolonizatorji so namreč neposredno ali zaradi razširjanja bolezni, zoper katere so bili domorodci nemočni, ubili 56 milijonov domorodcev, večinoma Indijancev v južni, osrednji in severni Ameriki.

Kolumb je Ameriko odkril leta 1492, ta proces je trajal okoli 100 let. Rezultat pa je bil porazen – velike površine obdelovane zemlje je bilo zato zapuščene in znova se je razrasel gozd, so ugotovili raziskovalci z University College v Londonu.

Povečanje števila dreves na področju, ki je bilo enako površini današnje Francije je privedlo do velikega upada izpustov ogljikovega dioksida (CO2) v atmosfero. Stopnje ogljikovega dioksida so tako upadle, da se je Zemlja do leta 1610 pričela ohlajati.

»Ogljikov dioksid in klima sta bila do te točke relativno stabilna. To je prva velika razlika, ki jo vidimo glede koncentracije toplogrednih plinov,« je dejal profesor geografije Mark Maslin, eden od koavtorjev študije.

Pred to študijo so znanstveniki trdili, da so temperaturne spremembe, ki so se začele po letu 1600 in jih imenujemo »mala ledena doba« sprožili drugi, naravni dejavniki, predvsem razlike v moči obsevanja Zemlje iz smeri Sonca.

Toda s kombinacijo arheoloških podatkov in analize ogljikovega dioksida, ki so ga našli v arktičnem ledu, so znanstveniki dokazali, kako je lahko ponovno razraščanje gozda –, ki je bilo v tem primeru sproženo prav zaradi prihoda Evropejcev – ključen razlog za ohlajanje planeta.

»Šele sedaj smo uspeli uravnotežiti vse faktorje in tako smo ugotovili, da je edini razlog, zaradi katerega je bila mala ledena doba tako intenzivna … genocid nad milijoni ljudi,« je dejal Maslin.

Analiza ledu z Antarktike je namreč pokazala na velik upad ogljikovega dioksida v zraku do leta 1610, kar je bilo povzročeno na kopnem, ne pa v oceanih. Majhna sprememba temperature, za okoli 10 stopinj je v 17. stoletju privedla do bolj hladnih zim, mrzlih poletij in slabših letin.

Te ugotovitve bodo sedaj pomembne tudi pri proučevanju drugih vidikov zgodovine in geografije. Še posebej pomembno je bilo tudi to, da je genocid nad Indijanci v Ameriki zelo pomagal pri vzponu evropskega gospodarstva.

Naravna bogastva in hrana, ki je bila iz »novega sveta« pripeljana v Evropo je pomagala k povečanju evropskega prebivalstva. Omogočila je tudi ljudem, da so se prenehali ukvarjati s kmetijstvom in se pričeli zaposlovati v drugih proizvodnih dejavnosti in nato tudi v industriji.

»Najbolj presenetljivo odkritje je, da je depopulacija Amerike nepričakovano omogočila Evropejcem, da dominirajo svetu. Omogočila je tudi industrijsko revolucijo in nadaljevanje dominacije Evropejcev,« je ocenil Maslin.

Zanimivo je, da sedaj v »obratnem procesu« klimatske spremembe znova ogrožajo Indijance. Zaradi podnebnih sprememb je namreč še vedno ogroženo preživetje tistih prvotnih Američanov, ki še vedno živijo z naravo.

Mnogi Indijanci se še vedno preživljajo na tradicionalen način z lovom in obdelovanjem zemlje, zato jim vse pogostejše podnebne spremembe lahko povzročajo precej težav. Segrevanje ozračja, izumiranje ali selitev živalskih vrst, dolgotrajna suša in podobni dejavniki še vedno ogrožajo njihova življenja.

Plemena, ki še vedno živijo v posebnih rezervatih, so močno odvisna od dobrin, ki jim jih dajejo zemlja, reke, morje in gozdovi.

Da bi lahko zaradi vplivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe na njihovo okolje bivanja, bi jim morala za preživetje država nameniti boljšo finančno pomoč.

Eden izmed ukrepov je tudi uvedba uporabe obnovljivih virov energije v rezervatih, kjer živijo ameriški staroselci.

Vendar vse to ne more spremeniti preteklosti, ki je neizbrisno spremenila podobo ameriškega kontinenta.

Donald Trump bi zato dokaze za klimatske spremembe lahko našel tudi v bogati in ne zmeraj slavni ameriški zgodovini.

Če bi seveda imel dovolj potrpežljivosti, da včasih tudi kaj - prebere …