REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Rešite življenje mojega sina«: Assangeovo zdravje skrhano, ameriško sodišče pa noče odpečatiti tajne obtožnice

»Rešite življenje mojega sina«: Assangeovo zdravje skrhano, ameriško sodišče pa noče odpečatiti tajne obtožniceJulian Assange, veleposlaništvo Ekvadorja v Londonu, vir: Pixsell

Avstralski diplomati, ki so te dni obiskali Juliana Assanga, so se lahko na lastne oči prepričali, da se mu je zdravje poslabšalo, poroča The Sydney Morning Herald.

Avstralski diplomati so obiskali svojega sorojaka Juliana Assanga v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, da bi iz prve roke slišali, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, glede na opozorila odvetnika soustanovitelja Wikileaksa, da se njegovo zdravje krha.

Greg Barns, avstralski odvetnik in svetovalec Assangea in WikiLeaksa, je razkril, da so njegovega varovanca res že drugič v zadnjih šestih mesecih obiskali diplomati iz Avstralije in da se bo v zvezi s tem s svojimi kolegi zdaj neposredno obrnil na zunanjo ministrico Avstralije Mariso Payne in jo pozval, naj britansko vlado zaprosi, naj dovoli Assangeu zapustiti veleposlaništvo zaradi nujne zdravstvene oskrbe, ne da bi bil aretiran.

Odvetnik Greg Barns, vir: Twitter
Reševanja Assangeove klavrne usode je še vedno v »diplomatskem mulju«.

Zaenkrat pa se mora soustanovitelj in založnik WikiLeaksa sprijazniti le s ponudbo »stalne konzularne podpore«, ne da bi bil deležen potrebne zdravniške oskrbe v bolnišnici, opozarja avstralski The Age.

Komisija avstralskih visokih vladnih uradnikov, ki se je mudila v Londonu, ni želela komentirati obiska, poroča The Sydney Mirning Herald, ampak je domače novinarje v zvezi z vsemi vprašanji napotila na ministrstvo za zunanje zadeve v Canberri – kar je nedvomen znak, da je reševanja Assangeove klavrne usode še vedno v »diplomatskem mulju«, komentirajo avstralski časniki.

Assange - policija pred ekvadorskim veleposlaništvom v Londonu

Toda Barns upa, glede na dejstvo, da je bil to že drugi tak obisk - prvi je potekal junija lani -, da je to znak »bolj humanega pristopa« avstralske vlade k reševanju kočljivega položaja svojega državljana.

Obisk je bil organiziran le dan preden je Assange prejel slabe novice iz ZDA, kjer je zvezna sodnica zavrnila prošnjo Odbora novinarjev za medijske svoboščine (The Reporters Committee for the Freedom of the Press) in WikiLeaksa, da naj odredi ameriškemu ministrstvu pravosodja, da naj prizna obstoj in vsebino domnevnih kazenskih obtožb proti njemu, ki so sedaj zavite v tančico skrivnosti.

Direktorica RCFP, Katie Townsend, je v odzivu na sporno sodbo dejala, da je mednarodna organizacija, ki jo predstavlja, »razočarana«.

V sredo namreč ameriška sodnica v svoji 10-stranski sodbi ni pritrdila zahtevi pritožnikov iz RCFP, ki bi omogočila odpečatiti tajno obtožnico proti Assangeu.

»Sodišča samo ne morejo izvajati občutljivega usklajevanja, ki ga zahtevajo prvi amandma (ameriške ustave) in doktrine splošnega prava v tako negotovih okoliščinah,« je zapisala sodnica Leonie M. Brinkema.

Sodnica je ob razglasitvi sodbe dejala, da zagovorniki medijskih svoboščin, ki želijo odpečatiti obtožnico, »nimajo nobenega dokaza«, da je bil Assange dejansko obtožen.

Direktorica RCFP, Katie Townsend, je v odzivu na sporno sodbo dejala, da je organizacija, ki jo predstavlja, »razočarana«, poroča Washington Post.

Katie Towsand poudarja naslednje odločilno dejstvo: »Razkritje narave obtožb proti Assangeu je v javnem interesu in bi moralo biti javno.«

Odbor novinarjev za svobodo tiska je sicer poskušal odpečatiti obtožbe, ki domnevno bremenijo Assangea, potem ko je zvezni tožilec v nepovezanem primeru nenamerno razkril lastno sklicevanje na »Assangeovo obtožnico«.

O obstoju obtožnice se je sicer že dolgo šušljalo. Njen obstoj je bil pomotoma razkrit in potrjen zaradi zmešnjave na sodišču v Virginiji lani, ko se je sicer nepomemben dokument, ki ga je v nek drug spis vložil državni tožilec, skliceval na »dejstvo, da je bil Assange obtožen«. Toda sodnica Brinkema je vsa ta dejstva preprosto prezrla.

WikiLeaks je nato opozoril, da gre za farso, ker ameriška vlada še naprej prikriva vsebino obtožnice in obtožb zoper Juliana Assangea, vendar jim sodnice Leonie Brinkemo ni uspelo omajati, kljub dejstvu, da je ministrstvo za pravosodje ZDA sicer priznalo, da je naredilo napako, (ko je nehote razkrilo obstoj obtožnice). Toda ministrstvo ni želelo javno potrditi njenega obstoja.

V isti sapi pa je pojasnila, da »dokumenti o kazenskih obtožbah ne smejo biti objavljeni, dokler se ne izvede aretacija«. Associated Press pojasnjuje, da se kazenske obtožbe običajno skrivajo, medtem ko osumljenec ni bil aretiran, da bi mu preprečil pobeg od pregona ali da ne uniči dokazov.

Sodnica je še dejala, da bi omogočanje (zainteresirani javnosti, kot so WikiLeaks in zaščitniki svobode medijev) dostopa do sodnih evidenc »na podlagi špekulacij«, (ki sicer to nikakor niso, ker je omenjena zahteva izhajala iz drugega sodnega spisa) - pomenilo »ribarjenje v kalnem in slab precedens«.

Sodnica tako noče »prisiliti vlade«, da razkrije, česar je bil Julian Assange sploh obtožen, je v sredo iz Falls Churcha v Virginii poročal AP.

Natančna vsebina vložene obtožnice oziroma obtožb proti Assangeu so nejasne, poudarja AP.

WikiLeaks je sodbo ocenil za groteskno.

WikiLeaks je sodbo ocenil za groteskno.

V sporočilu za javnost je izpostavil dejstvo, da je ministrstvo za pravosodje ZDA »ločeno potrdilo vsakemu od medijev, kot so The New York Times, AP in The Washington Post, da je bila res vložena obtožnica proti gospodu Assangeu, vendar, ko je bilo pozvano na odgovornost za to svoje početje, je vlada spremenila zgodbo in zdaj pravi, da so ji roke zvezane«.

»Da se je tudi zvezni sodnik lotil tako absurdnega izgovora, je dodaten dokaz, da gospod Assange ne more upati na pošteno sojenje v Združenih državah«, je sklenil WikiLeaks.

»Da se je tudi zvezni sodnik lotil tako absurdnega izgovora, je dodaten dokaz, da gospod Assange ne more upati na pošteno sojenje v Združenih državah«, je sklenil WikiLeaks.

Assange sicer se že več kot šest let prebija skozi vsakdan v skromni sobici v veleposlaništvu Ekvadorja, majhne pisarne v stanovanjskem bloku za trgovino Harrods v Knightsbridgeu. V poslopje je vstopil 19. junija 2012 po izčrpanju pritožb proti britanski odredbi o izročitvi na Švedsko, kjer bi se soočil z obtožbami zaradi domnevnega posilstva in spolnega napada leta 2010.

Assange je obtožbe vztrajno zanikal, saj je prepričan, da so le krinka za izročitev Združenim državam, kjer bi se moral soočiti s sojenjem zaradi izdaje tajnih dokumentov.

Švedske oblasti so naposled zaključile svojo preiskavo, češ da ne morejo nadaljevati brez navzočnosti osumljenca v njihovi državi.

Vendar pa se Assange še vedno sooča z grožnjo aretacije londonske policije, če izstopi iz ekvadorskega veleposlaništva zaradi kršitve pogojev za varščino, ker lani ni uspel doseči razveljavitve švedskega naloga za prijetje.

Assangovi odvetniki opozarjajo, da ne more zapustiti veleposlaništva zaradi verjetnosti izročitve v ZDA, kjer ne bi dobil pravičnega sojenja. Zadnji dogodki so tem opozorilom nazorno pritrdili.

Barns je dejal, da pozdravlja obisk avstralskih visokih konzularnih uradnikov, ki so bili seznanjeni z Assangovimi zdravstvenimi težavami in potrebo po čim prejšnji strokovni medicinski oskrbi.

»Iz prve roke so imeli priložnost se prepričati o nevzdržni situaciji, v katero je pahnjen Julian,« je dodal.

»Njegovo zdravje se slabša, vendar zaradi strahu pred aretacijo ne more dobiti zdravstvene oskrbe. Senatorko Payne bomo prosili, naj prosi Združeno kraljestvo, da (Assange) lahko zapusti veleposlaništvo zaradi prepotrebne zdravstvene nege, ne da bi bil aretiran.«

Barns je lahko razkril le, da Assange (med ostalim) trpi za kroničnimi bolečinami v eni roki in ob tem potrebuje tudi zobozdravnika, nič od tega pa ni mogoče zdraviti znotraj veleposlaništva. Assangeovo zdravje pa se iz dneva v dan še naprej krha, je opozoril.

»Zato nas vse bolj skrbi njegovo zdravje,« je opozoril Assangeov odvetnik in sklenil: »Želimo, da bi se to končalo, in želeli bi si zagotoviti, da bo, če bo izstopil iz veleposlaništva, deležen humanega in zakonitega ravnanja. Prednostna naloga bi bila poskrbeti za njegovo zdravje, za katerega menimo, da se slabša.«

Spomnimo, ustanovitelj WikiLeaksa je vložil tudi prošnjo na delovno skupino Združenih narodov za arbitrarna pridržanja septembra leta 2014. Izdana mnenja delovne skupine so sicer pravno zavezujoča, ker temeljijo na mednarodnem pravu in konvencij o človekovih pravic, kot je na primer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.

Zavezujoča narava izdanih mnenj izhaja iz sodelovanja držav v postopku, narave mnenj in avtoritete, ki jo podeljuje Svet za človekove pravice Združenih narodov.

Delovna skupina Združenih narodov za arbitrarna pridržanja je Assangeu pritrdila, da je bil s strani Velike Britanije in Švedske od decembra 2010 nezakonito pridržan in dodala, da je upravičen do svobode gibanja in odškodnine za čas, ki ga je preživel v ujetništvu.

Delovna skupina OZN za arbitrarna pridržanja je pritrdila, da je Julian Assange v nezakonitem pridržanju in je upravičen do svobode gibanja ter odškodnine za čas, ki ga je preživel v ujetništvu.

Toda kaj, ko to mnenje na Švedskem - nima vpliva.

»Mnenje delovne skupine po švedskem pravu nima formalnega vpliva na preiskavo v teku,« je izjavila predstavnica švedskega organa pregona Karin Rosander. Tudi uradni London ignorira napotek delovna skupine Združenih narodov za arbitrarna pridržanja, da je Assange upravičen do svobode gibanja.

Tako je ustanovitelj WikiLeaksa zaradi obtožb o izdaji državne skrivnosti s strani ZDA (in to še iz časa predsednikovanja Baracka Obame) zaradi objave velikega števila dokumentov iz vojne v Afganistanu, diplomatskih depeš in drugih »občutljivih« listin, že od leta 2012 prisiljen prebivati v Veliki Britaniji, vendar le na območju ekvadorskega veleposlaništva, kamor pristojnosti britanske policije, ki bi ga rada aretirala in najbrž tudi izročila Washingtonu - ne sežejo.

Mati Juliana Assangea, Christine Assange, je prek svetovnega spleta včeraj poslala naslednjo prošnjo svetovni javnosti: Help save my son's life (pomagajte rešiti življenje mojega sina). 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke