Helikopterska nujna medicinska pomoč neenotno razvita po EU

Najnovejša študija, objavljena v Zborniku urgentne medicine (Emergency Medicine Journal), razkriva, da je helikopterska nujna medicinska pomoč neenotno razvita po državah Evropske unije. 

To pomeni, da državljani EU nimajo enakega dostopa do zdravstvene pomoči, tudi v nasprotju z zakonodajo in usmeritvami EU. Ker se z organizacijo te vrste pomoči intenzivno ukvarja tudi Slovenija, je poznavanje tujih rešitev in evropskih predpisov nujno za učinkovito organizacijo te službe. 

»Službe se razlikujejo v različnih pogledih glede na geografsko in populacijsko pokrivanje,« je izpostavil eden izmed avtorjev raziskave Jan Jansen iz Univerze v Alabami. Hkrati je za Reuters dejal, da se s tem problemom ukvarjajo tudi druge države oz. celine: »Mi pričenjamo gledati v podrobnosti tudi v ZDA, da bi razumeli celotno zgodbo pokrivanja služb nujne medicinske pomoči.«

V sklopu raziskave so preučili delovanje primarne helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) v 28 državah EU, kot tudi na Islandiji, v Liechtensteinu, na Norveškem in v Švici.

Med drugim so tako zbrali (do aprila 2016) podatke o tipih helikopterjev v uporabi, lokacije in število baz, sposobnost nočnega letenja in podatke o medicinskem osebju, kdo je izvajalec, razmerje med primarnimi in sekundarnimi storitvami, itd. Podatke so zbirali preko spletnega iskanja, strokovnih člankov in neposrednih stikov preko e-pošte z izvajalci oz. pristojnimi javnimi zavodi. 

Na podlagi pridobljenih podatkov so nato izračunali povprečje za posamezno državo, pri čemer so za variable določili število helikopterjev na milijon prebivalcev, na tisoč kvadratnih kilometrov in glede na bruto domači proizvod. Hkrati so primerjali sposobnost opravljanja HNMP podnevi in ponoči. 

Pridobljeni podatki so razkrili, da je 24 držav ima organizirano HNMP in osem je brez. Med osmerico držav je tudi Liechtenstein, a pri njih HNMP izvaja švicarski operater. 24 držav ima skupaj 440 helikopterjev, pri čemer obseg flote sega od enega helikopterja (Irska) do 89 (Nemčija).

Pri tem so izpostavili, da se v nekaterih državah (kot npr. Avstrija) število helikopterjev HNMP spreminja glede na sezono. 

Povprečni količnik količine helikopterjev na milijon prebivalstva je na ravni Evrope tako 0,85. Glede tega so najbolj učinkoviti v Luksemburgu, kjer dosegajo količnik 5,291 (s 3 helikopterji za 567.000 prebivalcev. Slovenija ima tu nadpovprečni količnik (1,4507). V vrh spadajo Luksemburg, Švica, Avstrija in Norveška, ki presegajo 99-odstotni interval zaupanja.

Glede na število helikopterjev na velikost države je na vrhu Luksemburg, ki s 3 helikopterji za 2.586 kvadratnih kilometrov dosega količnik 5,291. V vrhu se nahajajo še Švica (40 helikopterji na 41.290 kvadratnih kilometrov in količnik 4,82), Avstrija (37 helikopterjev, 83.858 kvadratnih kilometrov in količnik 4,3) in Nemčija (89 helikopterjev, 357.168 kvadratnih kilometrov in količnik 1.1). Slovenija s svojimi tremi helikopterji, ki pokrivajo 20.273 kvadratnih kilometrov slovenskega ozemlja, dosega količnik 1.45. 

Vpliv BDP je bil prav tako izmerjen v raziskavi, pri čemer so ugotovili, da ima najboljše razmerje Avstrija (s 36 helikopterji na 386 milijard ameriških dolarjev) in sicer 0.9585.

Sledita Slovaška (7 helikopterjev na 90 milijard ameriških dolarjev BDP-ja; količnik 0,78) in presenetljivo Slovenija.

Slovenija, ki ima tri helikopterje in BDP v višini 44 milijard ameriških dolarjev, je dosegla količnik 0,6820 in se uvrstila na tretje mesto.

18 držav izvaja nočno HEMS (od naši sosed le Avstrija), pri čemer avtorji niso mogli pridobiti podatkov za devet drugih držav. Od vseh držav tudi niso mogli pridobiti tudi podatkov o sestavi medicinskih posadk. Vseeno se Slovenija nahaja v skupini držav, ki nenehno zagotavljajo prisotnost zdravnika v posadki, medtem ko nekatere države zdravnika zagotavljajo občasno (tudi na Finskem, Nemčiji, Švedskem in Združenem kraljestvu), medtem ko irski helikopter vedno leti le s reševalci. 

V večini držav helikopterji HEMS poleg osnovne naloge (HEMS) opravljajo tudi sekundarne naloge – prevoz bolnikov med zdravstvenimi ustanovami. 

Obstajajo številne razlike glede financiranja HEMS. Nekatere službe HEMS so v celoti financirane s strani države, druge so delno financirane s strani države, tretje so financirane preko zavarovalnic in zasebnih ustanov. V Združenem kraljestvu je HEMS primarno financirano s strani dobrodelnih donacij. 

Avtorji so v raziskavi zapisali, da je med evropskimi državami veliko razlik glede HEMS, pri čemer niso mogli ugotoviti povezljivosti med različni faktorji.

Tako so izpostavili, da imajo alpske države na splošno organizirane najboljše HEMS, medtem ko so slabše pokrite skandinavske države, ki se ubadajo z veliko površino in manjšim številom naselij. 

Naslednjič bomo predstavili zakonodajo EU glede helikopterske nujne medicinske pomoči.