Ali so zapleti glede gradnje druge cevi predora Karavanke le nov primer sistemske korupcije?

Poslanci SDS so vložili zahtevo za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali projekt izgradnje druge cevi karavanškega predora. 

Pri tem bi obravnavali predvsem odločitev Državne revizijske komisije, ki je zavrnila oz. odpravila odločitev Darsa o izboru najugodnejše ponudbe s strani turškega podjetja.

»Na področju revizij javnega naročanja se v zadnjih letih soočamo s primeri odločitev, ki se kažejo predvsem v zanemarjanju nekaterih temeljnih načel javnega naročanja in posledično vodijo do izbire dražjih izvajalcev, ki imajo enake ali še nižje reference kot najugodnejši ponudnik,« je zapisano v zahtevi za sklic nujne seje.

Zadnji tak primer je po njihovemu mnenju prav javno naročilo za izgradnjo druge cevi skozi Karavanke. V zahtevi so tako spomnili,  da je bil po večletnih pripravah decembra 2017 objavljen mednarodni javni razpis.

Slednji je bil pripravljen s strani slovenskega Darsa in avstrijskega Asfinaga ter bil objavljen ločeno, a istočasno. Medtem ko so v Avstriji izbrali najugodnejšega ponudnika in že pričeli z gradnjo, so se v Sloveniji postopki (ponovno) zavlekli. 

Od izbora do zaostanka

Marca lani so v Sloveniji pričeli odpirati prispele ponudbe; skupaj so prejeli devet ponudb, pri čemer so se vrednosti predlogov gibali od 89,2 do 140,3 milijona evrov. Dars je posledično izbral najugodnejšega ponudnika, kar so storili tudi Avstrijci. V našem primeru gre za turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret. 

Kot na Avstrijskem so se tudi v Sloveniji (trije) neizbrani ponudniki - novogoriški Kolektor CPG, sarajevski Euro-Asfalt in Gorenjska gradbena družba – vložili zahtevke na Državno revizijsko komisijo (DRK). Po dolgotrajnem postopku je DRK v začetku decembra sprejela odločitev, po kateri je razveljavila Darsov izbor turškega podjetja. 

S tem se bo gradnja druge cevi podražila, saj je odločitev komisije dokončna – v skladu s slovensko zakonodajo nanjo ni možno vložiti pritožbe. Komisija je tako Darsu naložila, da v roku 90 dni ponovno izvede izbor najbolj ugodnega ponudnika, pri čemer ponovno obstaja možnost pritožbe drugih neizbranih podjetij. 

Naslednjo najugodnejšo ponudbo, za Turki, je tako podala Gorenjska gradbena družba v sodelovanju s češkim Metrostavom in sicer v vrednosti 104,4 milijona evrov (brez DDV). Sarajevski Euroasfalt, v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj, ocenil gradnjo v višini 106,3 milijona evrov, Kolektor CGP z Rikom in turškim Yapi Merkezijem v višini 109,4 milijona, Implenia Österreich v konzorciju z Implenia Švica in CGP Novo mesto za 114,8 milijona, grški J&P Avax za 115 milijonov, italijanski Astaldi s partnerjema Cipa in GIC gradnje za 117,5 milijona evrov, GH Holding v sodelovanju z avstrijskim Hochtiefom za 118,6 milijona ter Pomgrad v konzorciju z Marti Avstrija, medtem ko je ponudba Martija Švica dosegla višino 140,3 milijona evrov (brez DDV).

Sprememba zakonodaje?

Že sredi decembra je predsednik vlade Marjan Šarec komentiral zaplete pri izbiri, pri čemer je dejal, da je očitno, da trenutna zakonodaja »zagotovo ni dobra v vseh segmentih in bo treba določene zadeve spremeniti«.

V odgovoru na poslansko vprašanje Zvoneta Černača (SDS) je Šarec še dejal: »Vsak, ki je kadarkoli izvajal investicijo, bodisi na ravni države, občine ali javnega zavoda, ve, kako te zadeve potekajo. Ve, da je že ne vem katera verzija zakona o javnem naročanju veljavna, pa vsi ugotavljamo, da še vedno ni optimalno.«

Černača je med drugim zanimalo, kako je možno, da so člani komisije vsi povezani z eno koalicijsko stranko (SD). Šarec je poudaril, da je DRK neodvisni organ: »To, da revizijsko komisijo obvladuje ena koalicijska stranka, je pač vaše mnenje, če imate kakšen konkreten podatek ali sum kakšnega kaznivega dejanja, pa prosim, da to podate na pristojne organe«. Je pa zagotovil, da ima kot predsednik vlade, v sodelovanju z državnim zborom, dolžnost, da se pregleda obstoječa zakonodaja in da se odpravijo pomanjkljivosti. 

Vseeno upa, da se bo tudi gradnja na slovenski strani Karavank čim prej začela: »Kajti če bomo tudi tukaj zamudili, to zagotovo ne bo dobro za izkoriščanje naše geostrateške lege, ki je zelo pomembna tudi za mednarodni transport. Podobno kot je situacija pri drugem tiru«.

DRK: nezakonitost ponudbe Turkov

20. decembra je zavrnitev turške ponudbe komentirala še DRK, pri čemer so svojo odločitev utemeljili na nezakonitih izvedenih sprememb. 

Tako so pojasnili, da je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da mora ponudbena cena vključevati vse stroške za izvajalčevo opremo, transport, delavce, vodstvo, materiale, montažo, zavarovanja, dajatve in podobno, pri čemer so morali ponudniki utemeljiti posamezne postavke v njihovi oddani ponudbi.

V primeru turške ponudbe so na komisiji ugotovili, da niso bili zmožni utemeljiti posameznih postavk v predračunu oz. skupne ponudbene cene. Prav končna cena je bila »ob upoštevanju cen v prvotno predloženih cenikih namreč bistveno višja, kot pa cena 89,23 milijona evrov, ki naj bi jo želel ponuditi omenjeni ponudnik«. 

Na to je Dars tudi opozoril turško podjetje, ki se je odzvalo in predložilo nov predračun s predhodno nenavedenimi cenami pri postavkah ter z znižanjem preostalih cen. To popravljanje je po mnenju DRK privedlo do nezakonitosti, saj so bile spremembe postavk po poteku roka nedopustne z vidika, da so se prav dotične (dopolnjene) cene uporabile za osnovo obračuna dodatnih del, ki so po mnenju Darsa neizogibne pri tem projektu.

»V okoliščinah predstavljenega dejanskega stanja je bila državna revizijska komisija dolžna ugotoviti nezakonitost izvedenih sprememb ponudbe Cengiz, posledično nezakonitost odločitve o oddaji javnega naročila temu ponudniku in slednjo tudi razveljaviti,« so poudarili pri DRK.

Ob tem pa so se odzvali tudi na poročanja medijev o (ne)pristranskosti članov komisije ter o morebitnem koruptivnem dejanju: »«Predsednik in člani komisije takšnemu načinu komuniciranja, ki ne posega le v integriteto organa, ki ga predstavljamo, temveč tudi v našo osebno integriteto, odločno nasprotujemo«. Hkrati so zatrdili, da komisija odločitve sprejema na podlagi veljavnih predpisov in v zakonsko predpisanih rokih.

SDS s tremi predlogi

Poslanska skupina SDS še vedno meni, da se je DRK odločila na podlagi formalnosti in ne po vsebini ponudb. 

Člani državnozborske komisije bodo tako na seji obravnavali predloge treh sklepov: